1Francoski pisatelj Nicolas Edme Rétif de la Bretonne (1734–1806) je zaslovel kot avtor erotičnih del, ki jih je začel pisati v šestdesetih letih 18. stoletja. Več teh del je zaradi opolzkosti prišlo na rimski indeks, prav nič manj prizanesljivi pa niso bili terezijanski cenzorji: med letoma 1754 in 1780 je bilo na dunajski indeks uvrščenih kar sedemnajst del de la Bretonna. Njegovo delo Les Contemporaines je zbirka kratkih zgodb, ki opisujejo ljubezenske dogodivščine pariških lepotic.
Les Contemporaines. À Leïpsick, 1780. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, GS 2265)
1Ni naključje, da si je leipziško izdajo zgodb de la Bretonna po letu 1780 kupil razgledani Inocenc baron Taufferer, vodja Licejske knjižnice v Ljubljani. Še pred letom 1773 bi si Taufferer kot jezuit to težko neopazno privoščil, poleg tega pa je začela francoska erotična literatura v habsburško monarhijo legalno in zato v večjem obsegu prihajati po letu 1780, to je po reformi cenzure Jožefa II. Taufferer je knjigo leta 1791 podaril Licejski knjižnici v Ljubljani, ki je za čuda ni izločila kot neprimerne, kar je v podobnih primerih velikokrat storila.
