1Rastočo zbirko bibliografskih, zgodovinskih in slikovnih podatkov o prepovedanih knjigah, najpogosteje branih na Slovenskem v zgodnjem novem veku, sestavljata dva dela.

2»Uvodna študija« bralca uvaja v temo prepovedanih knjig v zgodnjem novem veku, od začetka 16. do konca 18. stoletja, na Slovenskem: sumarično predstavlja cenzuro v habsburški monarhiji, rimski in dunajski indeks, kategorijo avtorjev prvega razreda, Slovenca na rimskem indeksu ter prepovedane avtorje in dela po vsebini (politični filozofi in pamfletisti, razsvetljenci, psevdoznanost in znanost, humanistična in leposlovna dela ter erotika).

3»Zbirka podatkov« vsebuje bibliografske, zgodovinske in slikovne podatke o prepovedanih knjigah, najpogosteje branih na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Glavne enote zbirke predstavljajo dela, prepovedana v zgodnjem novem veku, ki so razvrščena abecedno – po priimkih avtorjev. Nekateri avtorji so seveda zastopani z več enotami, ker so napisali več prepovedanih del. V teh enotah so kratki opisi omenjenih del. Izbrana so bila tista dela, ki so bila na Slovenskem v zgodnjem novem veku prisotna z več izvodi. Vsaka enota vsebuje predstavitve vsaj enega ali več izvodov omenjenih del, ki so shranjeni v knjižnicah v Republiki Sloveniji ali pa so se nekoč vsaj nahajali na Slovenskem. Izbrani so bili tisti izvodi, pri katerih je bilo mogoče vsaj delno rekonstruirati provenienco, vezano na zgodovino našega prostora. Te podenote so opremljene – če je mogoče – z ilustracijo (običajno) naslovnice, v vsakem primeru pa z bibliografskimi podatki in podatki o nahajališču vključno s signaturo. Signatura je izpisana v primeru, ko obstaja, sicer ne. Če je knjiga danes izgubljena ali pogrešana, je to napisano ob podatku o nekdanjem nahajališču. Podenote so razvrščene kronološko, glede na letnico izdaje: od najstarejše do najmlajše.¹