1De secretis mulierum je srednjeveško delo, ki so ga napačno pripisovali cerkvenemu učitelju sv. Albertu Velikemu. V resnici je ta psevdoznanstveni kompendij filozofskega, medicinskega in okultnega znanja o ženskem telesu in človeški reprodukciji napisal eden Albertovih učencev. Delo je bilo sprva namenjeno predvsem duhovnikom, da bi bili seznanjeni tudi s to stranjo življenja, vendar je kmalu našlo bralce v najširših slojih srednjeveške in zgodnjenovoveške družbe, saj se je ukvarjalo z nadvse pomembnimi vprašanji kot zanositvijo, mesečnim perilom, zdravili za ženske težave in razne bolezni ipd. Zaradi vraževerskih prvin, ki so imele očitne škodljive posledice, so ga cerkvene in državne oblasti že v 17. stoletju prepovedale, vendar je delo v izvirniku in prevodih med ljudstvom ostalo priljubljeno do konca 18. stoletja. Bilo je med najbolj branimi prepovedanimi tudi na Slovenskem.
Alberti Magni De secretis mulierum. Lugduni, 1558. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, DS 75758)
1Izvod dela De secretis mulierum je v zgodnjem novem veku uporabljal lastnik, ki je na naslovni strani zapustil le kratici H. L. Knjiga je bila zelo brana, saj vsebuje številne sočasne rokopisne komentarje. V zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice je sicer najverjetneje prišla šele na začetku 20. stoletja.
Albertus Magnus de secretis mulierum. Amstelodami, 1669. (Ljubljana, Semeniška knjižnica, neohranjeno)
1Latinski izvirnik dela O skrivnostih ženskv amsterdamski izdaji iz leta 1669 je bil kupljen ali pridobljen za knjižnico operoza Janeza Gregorja Dolničarja pl. Thalberga, po smrti njegovega zadnjega preživelega sina pa je prišel v Semeniško knjižnico. Zaradi prepovedi v rimskem indeksu so v 17. in 18. stoletju delo večinoma ponatiskovali na protestantskem severu. V Semeniški knjižnici sta bila sredi 18. stoletja poleg Dolničarjevega izvoda na voljo še dva nemška prevoda, natisnjena na severu, in sicer iz let 1725 in 1738 (nobeden ni ohranjen).