1Eden najvplivnejših političnih piscev pozne renesanse je bil Traiano Boccalini (1556‒1613), ki je kakor njegov naslednik Ferrante Pallavicino bičal razvade papeškega dvora in vsemogočni vpliv Španije, prizanašal pa ljubljenim Benetkam. Posebej razširjena, tudi na Slovenskem, je bila sporna satira I Ragguagli di Parnasso, prvič natisnjena leta 1612. V tem delu Apolon na Parnasu razsoja v primerih političnih nepravilnosti, pri tem pa avtor prikrito kritizira papeško politiko. Rimski indeks je izrecno prepovedoval Boccalinijeve zbrane politične spise iz leta 1678, ki jih je uredil Gregorio Leti.
1Boccalinijeve zbrane politične spise je imel v lasti Janez Krstnik Prešeren, ljubljanski stolni prošt in predsednik Akademije operozov, ki se kot strokovnjak za cerkveno zgodovino in pravo pri nakupovanju knjig – predvsem v tujini – ni oziral na prepovedi, prav tako ni izgubljal časa s pridobivanjem uradnih dovoljenj za branje tovrstnih knjig.