1Čeprav je württemberški humanist in pesnik Nikodem Frischlin (1547–1590) kot velik poznavalec in občudovalec antične književnosti večinoma pisal literarna dela v latinščini, je Cerkev zmotila njegova ostra protikatoliška naravnanost, zato ga je razglasila za avtorja prvega razreda. Poleg Trubarja in Vergerija je bil Frischlin edini s slovenskimi deželami tesno povezan avtor prvega razreda, saj je bil dober znanec slovenskih protestantov in v letih 1582‒1584 rektor stanovske šole v Ljubljani, ki je pripravljala kranjske plemiške sinove na univerzitetni študij. Njegove drame se sicer niso ukvarjale z vero, vendar so bile v katoliški perspektivi kot delo tako spornega avtorja prav tako sumljive.
Nicodemi Frischlini Alemanni Comoedia nova de admiranda fortuna Hildegardis. Tubingae, 1579. (Ljubljana, Semeniška knjižnica, Y VIII 6 č)
1Že leta 1579 je bila posebej natisnjena Frischlinova Comoedia nova de admiranda fortuna Hildegardis, ki jo je dal istega leta 1579 skupaj še z drugimi sočasnimi tübingenskimi in baselskimi tiski zvezati neki protestantski humanist. Zvezek tiskov vključno s Frischlinovo dramo je nato konec 17. ali na začetku 18. stoletja kupil Marko Gerbec, fizik kranjskih deželnih stanov in član Akademije operozov.
Operum poeticorum pars scenica Nicodemi Frischlini. 1585. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, R 1718)
1Izvod strasbourške izdaje Frischlinovih dram je takoj po izidu kupil neznani lastnik, ki se je na platnicah leta 1586 podpisal s kraticami C. H. B. H. Knjigo so imeli vsekakor v rokah izobraženi ljubitelji književnosti, saj je eden od njih na notranji strani hrbtne platnice zapisal Lauterbachov epigram De quadam virgine.
