1Bič demonov je najpomembnejše delo frančiškana Girolama Menghija (1529–1609), ki je v 16. stoletju reformiral eksorcistično prakso. Delo opisuje in razlaga vrste obsedenosti z demoni in navaja postopke za njihovo izganjanje iz človeka. Svojo nalogo je opravljalo več kot sto let: v tem času se je razširilo kot najbolj znan eksorcistični priročnik. Ker pa je do začetka 18. stoletja zastarelo in ni bilo več skladno s predpisanim obredjem, je bilo leta 1704 uvrščeno na rimski indeks. Iz istega razloga ga je prepovedal tudi dunajski indeks. Toda zaradi priljubljenosti so ga marsikje uporabljali še desetletja.

Flagellum daemonum auctore R. P. F. Hieronymo Mengo. Venetiis, 1630. (Nazarje, Frančiškanski samostan Nazarje, 4 A 81)

1Izvod Biča demonov beneške izdaje iz leta 1630 je bil last frančiškanskega samostana Nazarje, v katerem je še sedaj. Na naslovni strani je označeno lastništvo: »Con[ven]tus Nazareth[ani]«. Knjiga kaže znamenja obrabe in pogostega branja.

Flagellum daemonum auctore R. P. F. Hieronymo Mengo. Venetiis, 1683. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, GS 13806)

1Bič demonov je bil poleg Kladiva čarovnic najbolj razširjeno prepovedano delo s področja preganjanja zlih duhov in čarovnic na Slovenskem. Imeti ga je morala vsaka boljša cerkvena knjižnica in knjižnica cerkvenega dostojanstvenika. Izvod beneške izdaje iz leta 1683 je bil v knjižnici kartuzije Bistra, po njeni razpustitvi leta 1782 pa je prišel v Licejsko knjižnico v Ljubljani.