Blaise Pascal, Lettres provinciales

1Delo Lettres provinciales v obliki fiktivnih pisem je predhodnik razsvetljenstva Blaise Pascal prvič objavil v letih 1656‒1657, in sicer pod psevdonimom Louis de Montalte. Zagovarjalo je janzenizem in napadalo jezuitsko kazuistiko in moralo, zato sta ga cerkvena in francoska kraljeva cenzura takoj prepovedali. Kljub temu je postalo velika uspešnica, bilo prevedeno v druge jezike in ostalo zanimivo še v 18. stoletju, ko se je tako v Cerkvi kakor zunaj nje krepilo protijezuitsko razpoloženje.

Ludovici Montaltii Litterae provinciales. Coloniae, 1700. (Ljubljana, Frančiškanski samostan Ljubljana ‒ Center, brez signature, Škerpinov izvod)

1Pascalovo delo je bilo na Slovenskem izjemno priljubljeno med frančiškani, najbrž zaradi antagonizmov med redovi oziroma velikega vpliva jezuitskega reda, ki je pogosto vzbujal nezadovoljstvo v drugih redovih. V ljubljanskem frančiškanskem samostanu, ki je nekoč stal ob Kloštrskih vratih, na mestu današnje tržnice, je imel izvod latinskega prevoda iz leta 1700 pisatelj in bibliofil p. Žiga Škerpin, ki se je povzpel do časti generalnega definitorja in prokuratorja reda.

Ludovici Montaltii Litterae provinciales. Coloniae, 1700. (Ljubljana, Frančiškanski samostan Ljubljana ‒ Center, brez signature, Pacassijev izvod)

1V istem času kakor Žiga Škerpin je imel svoj lasten izvod iz iste izdaje (Köln 1700) p. Norbert Pacassi, ki je bil večkratni gvardijan in vikar ljubljanskega frančiškanskega samostana. Pripis na naslovnici knjige ne pušča nobenega dvoma o tem, da je frančiškanom Pascalovo delo silno ugajalo. Pacassi si je namreč ne brez občudovanja zapisal, da je to delo »rarus et singularis« − nenavadno in izjemno.

Les provinciales par Louis de Montalte. A Cologne, 1739. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, GS 15512)

1Kölnsko izdajo Pascalovega dela iz leta 1739 je imel – značilno – v lasti duhovnik, bivši avguštinec Janez Tretter, ki je postal konec 18. stoletja profesor dogmatične teologije na ljubljanskem liceju. Knjigo je zaznamoval s tiskanim ekslibrisom, po smrti pa jo je očitno zapustil Licejski knjižnici v Ljubljani.