1Po VII. pravilu rimskega indeksa, ki je obravnavalo opolzke knjige, so bila dovoljena le tovrstna dela antičnih avtorjev, in sicer zaradi tradicije in lepega sloga, vendar ne pri pouku mladine. Ostala erotična dela so bila vsaj načelno prepovedana. Mednje so spadala dela številnih posnemovalcev Boccaccia, na primer Sto novelbeneškega zgodovinarja Francesca Sansovina (1521‒1586), ki so bile večkrat ponatisnjene, tudi s številnimi renesančnimi lesorezi.
1Izvod iz beneške izdaje Sansovinovih novel iz leta 1603, okrašen z lesorezi, je bil še leta 1660 last Italijana »Bartholomaei Berdarini«, v naslednjih desetletjih pa je prišel po nekem Kranjcu v Semeniško knjižnico v Ljubljano. Zaradi ljubezenske tematike, neprimerne za duhovnike, bogoslovce in dijake, ki so največ obiskovali to knjižnico, jo je knjižničar Frančišek Jožef Thallmainer sredi 18. stoletja uvrstil med prepovedane, za branje katerih je bilo potrebno dovoljenje.