Janez Ludvik Schönleben, Palma virginea sive Deiparae Virginis Mariae de adversariis suae immaculatae conceptionis victoriae omnium seculorum aere christianae

1Delo z naslovom Deviška palma ali Zmage Božje porodnice Device Marije nad nasprotniki svojega brezmadežnega spočetja v vseh krščanskih stoletjih je bilo dokončano na začetku leta 1669, izšlo pa je leta 1671 v Salzburgu. Velja za Schönlebnovo najpomembnejše mariološko delo. V njem je ostro obsodil izjave nasprotnikov »pobožnega mišljenja«, tj. Marijinega brezmadežnega spočetja, in se v dokazovanju te resnice oprl predvsem na dokaz iz soglasja vernikov. Delo je napisano v poljudnem teološkem slogu, a polemično. Avtor se ni mogel izogniti ironiji, napadalnosti in ostrim izrazom, zato je bil ta spis kljub teološki neoporečnosti 13. marca 1679 uvrščen na Indeks prepovedanih knjig. Schönleben je tako po Trubarju postal drugi Slovenec, ki je prišel na rimski indeks.

Joannis Ludovici Schönleben Palma virginea sive Deiparae Virginis Mariae de adversariis suae immaculatae conceptionis victoriae omnium seculorum aere christianae. Salisburgi, 1671. (Ljubljana, Semeniška knjižnica, M IV 10)

1Izvod, ki je danes v Semeniški knjižnici, je bil last ljubljanskega stolnega dekana in generalnega vikarja Janeza Antona Dolničarja pl. Thalberga, ki je bil Schönlebnov nečak. Svoje lastništvo je, kakor običajno, označil na naslovni strani: »I[oannis] A[nthonii] T[halnitscher] Decani Lab[acensis]«. Oba Schönlebnova nečaka iz družine Dolničar, operoza Janez Anton in Janez Gregor, sta bila Marijina častilca, na kar je gotovo vplival stric kot goreč zagovornik uradnega priznanja resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Joannis Ludovici Schönleben Palma virginea sive Deiparae Virginis Mariae de adversariis suae immaculatae conceptionis victoriae omnium seculorum aere christianae. Salisburgi, 1671. (Škofja Loka, Kapucinski samostan Škofja Loka, Stari knjižni fond, C SCHÖNLEBEN J. Palma Virginea)

1Schönlebnova prepovedana mariološka dela so bila vključena vsaj v knjižnice njegovih sorodnikov (npr. Dolničarji) in prijateljev (npr. Valvasor) ter v cerkvene knjižnice (npr. kapucinski samostan v Svetem Križu v Vipavski dolini), še posebej, če je šlo za knjižnice cerkvenih redov, predanih češčenju Matere Božje (npr. frančiškanski samostan v Ljubljani). Izvod prihaja iz knjižnice kapucinskega samostana v Škofji Loki.