1Najpomembnejše delo poljskega astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543)O revolucijah nebesnih sferje v zgodnjem novem veku usodno načelo prevlado geocentričnega sistema in utrlo pot neustavljivi uveljavitvi heliocentričnega sistema. Kopernik je kljub nekaterim zmotnim domnevam, ki jih je popravil Kepler, dokazal, da je središče planetnega sistema Sonce, ne Zemlja. Delo ob izidu leta 1543 ni zaslovelo kot sporno, njegovo nasprotovanje tradicionalnim antičnim in srednjeveškim predstavam o vesolju so postale problematične šele v zgodnjem 17. stoletju, v znova zaostrenem ozračju med protestantizmom in katolištvom: na indeks je bilo postavljeno leta 1616, vendar v samo neprečiščeni varianti, kar pomeni, da so bili sporni le nekateri odlomki. Čeprav so visoki predstavniki Cerkve vključno s papežem Urbanom VIII., ki svojega dobrega znanca Galileija ni zaščitil pred inkvizicijo, zgodaj spoznali pravilnost heliocentričnega sistema, je do uradnega priznanja minilo še veliko časa: Kopernikovo delo je bilo z indeksa umaknjeno leta 1835.

Nicolai Copernici Torinensis De revolutionibus orbium coelestium. Basileae, 1566. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, R 7922)

1Kljub prepovedi je bilo Kopernikovo delo brano tudi na Slovenskem, po doslej znanih podatkih predvsem v velikih cerkvenih knjižnicah, ki so si ne glede na omejitve prizadevale za čim bolj univerzalno predstavitev človeškega znanja. Izvod druge, baselske izdaje so od leta 1754 naprej hranili v ljubljanskem jezuitskem kolegiju pri Sv. Jakobu, o čemer priča lastniški vpis na naslovnici: »Labacensis Collegii Societatis Jesu catalogo inscriptus Anno 1754«. Spadal je v filozofski del knjižnice, kjer so ga gotovo uporabljali gimnazijski profesorji.

Nicolai Copernici Torinensis De revolutionibus orbium coelestium. Basileae, 1566. (Ljubljana, Frančiškanski samostan Ljubljana – Center, brez signature)

1Izvod Kopernikovega dela, ki je pripadal isti (drugi, baselski) izdaji kot izvod iz ljubljanskega jezuitskega kolegija, je bil vsaj od začetka 18. stoletja v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Sprva je bil last p. Žige Škerpina, ki ga je zapustil knjižnici (danes v samostanu ob Tromostovju). Kaže, da frančiškanov prepoved ni posebej vznemirjala, saj je Škerpin v izvod mirno nalepil svoj ekslibris, tudi pozneje pa knjige niso označili kot prepovedane.