1Martin Luther (1483‒1546) je bil uvrščen v prvi razred prepovedanih avtorjev po rimskem indeksu, to je med najbolj nevarne avtorje. Njegov opus je bil torej že vse od začetka izhajanja rimskega indeksa prepovedan v celoti, njegova posamezna dela pa so bila navedena celo na dunajskem indeksu, čeprav je cenzura protestantska dela že tako ali tako obravnavala kot sporna pod skupno oznako »Sectischen Schriften«. Razprava z naslovom Supputatio annorum mundi se ukvarja s kronologijo. Luther na podlagi svetopisemskih podatkov predstavi izračun časa od stvarjenja do Kristusovega rojstva. Kronologija do leta 1540 vključuje različne pomembne zgodovinske dogodke in podatke o rojstvih nekaterih pomembnih osebnosti. Na koncu je prazen prostor za kronologijo do leta 1600, namenjen vnosom bralca knjige.

Supputatio annorum mundi D. M. Luther. Wittembergae, 1541. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, GS 240 )

1Prva izdaja Supputatio annorum mundiiz leta 1541 je bila nekoč v lasti slovenskega protestantskega šolnika Lenarta Budine. Pod letnico 1500 na časovni premici si je lastnik zabeležil svoje rojstvo: »Leonardus Budina natus«. Nekoliko pred tem si je zabeležil še druge dogodke, na primer turško obleganje Ljubljane, smrt cesarja Maksimilijana I., smrt Martina Luthra in hudo zmrzal 6. maja 1543. Knjiga je prišla v licejsko knjižnico leta 1798 kot del gornjegrajske škofijske knjižnice.