1Malleus maleficarum, priročnik za prepoznavanje in sodno preganjanje čarovnic, je nastal po naročilu papeža Inocenca VIII. in bil prvič natisnjen leta 1487, do leta 1669 pa so natisnili kar 28 izdaj. V 16. in 17. stoletju, ko so čarovniški procesi v Evropi dosegli vrhunec, je bil Malleus maleficarumnajbolj uporabljan tovrstni priročnik. Konec 17. stoletja, ko so se cerkvene in posvetne oblasti že trudile omejiti čarovniške procese, so knjigo prepovedali zaradi zastarelih metod, kljub temu pa je delo v zmanjšanem obsegu še krožilo med strokovnjaki za pravo.
Tomus secundus malleorum quorundam maleficarum. Francoforti, 1588. (Kamnik, Frančiškanski samostan Kamnik, brez signature)
1Kamniški frančiškani so hranili drugi zvezek priročnika za spoznavanje in preganjanje čarovnic v frankfurtski izdaji iz leta 1588. Še pred prihodom v samostan, v prvi polovici 17. stoletja, je bila knjiga last Ludvika Radiča, doktorja obojega prava. Tovrstne knjige so namreč potrebovali predvsem duhovniki in pravniki, ki so se srečevali oziroma bi se lahko srečevali z omenjenim pojavom in s tem povezano sodno prakso.
Malleus maleficarum, maleficas et earum haeresim framea conterens. Lugduni, 1669. (Ljubljana, Semeniška knjižnica, M V 7 r).
1Ni presenetljivo, da je zadnjo dovoljeno izdajo delaMalleus maleficarum, natisnjeno v Lyonu leta 1669, imel v lasti ljubljanski stolni prošt Janez Krstnik Prešeren, ki je bil strokovnjak za cerkveno pravo in je moral poznati tudi tovrstne zasliševalne postopke. Knjiga je po njegovi smrti z volilom prišla v Semeniško knjižnico v Ljubljani.