1Eseji francoskega filozofa Michela de Montaigna (1533–1592) so bili prvič objavljeni leta 1580 v Bordeauxu. Postali so velika uspešnica v Franciji in drugih evropskih državah ter doživeli vrsto ponatisov in prevodov v druge jezike. Na rimski indeks so bili uvrščeni šele leta 1676, in sicer predvsem zaradi fideizma. Prav tako jih je kot moralno dvomljive prepovedoval avstrijski državni indeks.

Essais de Michel Signeur de Montaigne. A Londres, 1745. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, GS 2286)

1Prepovedana francoska dela kakor Eseji so bila na Slovenskem razmeroma redka, ne toliko zaradi prepovedi kakor zaradi večje moči nemške in italijanske kulture. Brali so jih predvsem poznavalci in kozmopoliti. Eseje iz leta 1745 si je v drugi polovici 18. stoletja kupil neznani bralec s Kranjskega, pozneje pa so prišli v Licejsko knjižnico v Ljubljani.

Michael Montaigne's Gedanken und Meinungen. Wien und Prag, 1797. (Ljubljana, Frančiškanski samostan Ljubljana – Tromostovje, brez signature)

1Četrti zvezek Montaignovih Esejev, prevedenih v nemški jezik in izdanih na Dunaju in v Pragi, je prinesel v knjižnico frančiškanskega samostana neznani redovnik. Čeprav v času izdaje rimski indeks, na katerem so bili Eseji, že več kot poldrugo desetletje ni bil več zavezujoč za habsburško monarhijo, je še vedno formalno veljal za Cerkev, tudi redovne skupnosti.