1Benečan Giovanni Palazzi je pred letom 1674 pod psevdonimom Francesco Bardi Ovidijeve Metamorfoze predelal v serijo emblemov, za katere je uporabil več kakor stoletje stare renesančne lesoreze Giovannija Antonia Rusconija. Ker je umetnik pri prikazovanju mitoloških scen upodabljal gola telesa in celo spolne akte, je bila knjiga prepovedana. Očitno pa je bila prodajna uspešnica, saj je bila večkrat ponatisnjena.
1Prvo izdajo Palazzijeve predelave Ovidijevih Metamorfoz je kmalu po natisu kupil operoz Janez Gregor Dolničar pl. Thalberg, ki je imel sploh veliko beneških (tudi prepovedanih) knjig, saj je iz Benetk izhajala družina njegove žene Marije Viktorije Zanetti, mesto pa je sam večkrat obiskal. Knjiga je prišla iz njegove hiše v Semeniško knjižnico, kjer je ostala do začetka 19. stoletja, šele takrat pa je bila izločena zaradi moralne neprimernosti, saj se je knjižnica osredotočila predvsem na potrebe bogoslovcev in stolnih duhovnikov.
1Izdajo Palazzijeve predelave Ovidijevih Metamorfoziz leta 1688 je moral takoj po natisu kupiti Janez Vajkard Valvasor, ki je tudi sicer rad kupoval tovrstna dela. V tej knjigi pa ni dolgo užival, saj je celotno knjižnico že leta 1690 zaradi dolgov prodal zagrebškemu škofu Aleksandru Mikuliću.