1Razsvetljenska dela, velikokrat uvrščena tako na rimski kakor na dunajski indeks, so ostala v cerkvenih knjižnicah na Slovenskem redka do konca 18. stoletja. Nekoliko več jih je bilo na voljo v nekaterih zasebnih knjižnicah, vendar tudi njihovi lastniki zaradi prevladujoče atmosfere zmernega razsvetljenstva v habsburški monarhiji večinoma niso kazali zanimanja za najradikalnejše francoske filozofe, kakršen je bil Helvétius. Izvod prve izdaje njegovega dela De lʼhomme (1773), ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica,63 sicer dokazuje, da so ga na Kranjskem poznali.
2Izjemno priljubljeno, posebej v frančiškanskih in kapucinskih samostanih,64 je bilo delo Lettre provinciales, ki ga je predhodnik razsvetljenstva Blaise Pascal prvič objavil v letih 1656‒1657. Zagovarjalo je janzenizem in napadalo jezuitsko kazuistiko in moralo, zato sta ga cerkvena in francoska kraljeva cenzura takoj prepovedali. Očitno je ostajalo za bralce zanimivo še v 18. stoletju, ko se je tako v Cerkvi kakor zunaj nje krepilo protijezuitsko razpoloženje. V ljubljanskem frančiškanskem samostanu, na primer, sta imela lasten izvod iste izdaje (Köln 1700) pisatelj in bibliofil p. Žiga Škerpin,65 ki se je povzpel do časti generalnega definitorja in prokuratorja reda, in p. Norbert Pacassi, večkratni gvardijan in vikar tega samostana. Pacassi je na naslovnico svojega izvoda ne brez občudovanja zapisal, da je to delo »rarus et singularis« − nenavadno in izjemno.66 Tudi kölnsko izdajo iz leta 1739, ki je danes v Narodni in univerzitetni knjižnici, je imel – značilno – v lasti duhovnik, bivši avguštinec Janez Tretter, konec 18. stoletja profesor dogmatične teologije na ljubljanskem liceju.67
3Največ razsvetljenskih del, uvrščenih na rimski in dunajski indeks, je gotovo zbral Zois. Za filozofijo se sicer ni preveč zanimal,68 kljub temu pa je kupil dela Bayla, Voltaira, Rousseauja in Lessinga,69 ki so danes v Narodni in univerzitetni knjižnici. Iz Zoisove knjižnice izhajajo tudi Montesquieujeva dela, izdana leta 1771 v Londonu.70 Sodobno knjižnico s 572 deli je v letih 1767‒1787 vzpostavila tudi razsvetljenska Kranjska kmetijska družba, katere član je bil Zois.71 Iz nje so v Narodno in univerzitetno knjižnico prišla Rousseujeva zbrana dela iz leta 1775.72
63. NUK, GS 5296.
64. Gl. npr. Knjižnica kapucinskega samostana Vipavski Križ, Index Cathalogi Bibliothecae Capucinorum Conventus Sanctae Crucis, 1749.
65. O Škerpinovi knjižnici gl. Sonja Svoljšak, ʻKnjižna zbirka p. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiškanskem samostanuʼ, Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 53.1-2 (2009), 7‒31.
66. Knjižnica frančiškanskega samostana Ljubljana ‒ Center, Ludovici Montaltii Litterae provinciales, Coloniae 1700 (Škerpinov izvod in Pacassijev izvod).
67. NUK, GS 15512.
68. Janko Kos, Primerjalna zgodovina slovenske literature (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete), p. 32.
69. NUK, Rokopisna zbirka, Ms. 667, Bibliothecae Sigismundi Liberi Baronis de Zois Catalogus, 1821; France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva: od začetkov do Zoisove smrti (Ljubljana: Slovenska matica, 1929–1938); Vidmar, ‘Knjižnica Žige Zoisaʼ.
70. NUK, GS 2269.
71. Stefan, p. 20; Eva Umek, ‘Kranjska kmetijska družba 1767‒1787ʼ, Arhivi, 29.1 (2006), 1‒34.
72. NUK, GS I 2268/I-XI.