Meni

<<

Jezikoslovna načela kritičnega prepisa

>>

<<

>>

Erich Prunč

1Zaradi primerljivosti izdaj Škofjeloškega in Kapelskega pasijona smo se pri prečrkovanju Kapelskega pasijona z rahlimi modifikacijami ravnali po pravilih, po katerih je bil napravljen kritični prepis Škofjeloškega (Ogrin et al. 2009, 340–342).

Splošna vodila

1Pri prečrkovanju rokopisa iz bohoričice v gajico skuša kritični prepis kar najbolj zvesto slediti izvirniku. Le v primerih, v katerih gre za očitno napako pri zapisovanju ali je drugačna interpretacija zapisa zaradi glasoslovne strukture ustne realizacije Pasijona zelo verjetna, se kritični prepis oddalji od diplomatičnega. Vsaka sprememba v kritičnem prepisu je evidentno predstavljena s pomočjo vzporednega prikaza kritičnega in diplomatičnega prepisa, kjer jo je lahko najti in rekonstruirati. To velja predvsem za nekatere grafemske posebnosti rokopisa, ki so pogojene z njegovo zgodovino in/ali njegovo narečno osnovo.

Grafemi nemškega izvora

1Grafemi nemškega izvora so prečrkovani z ustreznicami grafemskega sistema slovenskega standarda, in sicer:

  1. Grafemski niz ch je prečrkovan s h (glich → glih).
  2. Grafemski niz sch je v odvisnosti od glasoslovnega sestava ustreznice v sodobnem slovenskem standardu prečrkovan z grafemom š (vascho → vašo) ali ž (schallostno → žalostno).
  3. Grafem ö (köllih) je prečrkovan z e (kelih).
  4. Grafemski niz pf (Pfarisearjou) je prečrkovan s f (farisearjou).
  5. Grafemski niz th (Rath) je prečrkovan s t (rat).
  6. Dvojni ss (messa) je prečrkovan z enojnim (mesa).
  7. Grafemska niza sʃ in ſs sta praviloma prečrkovana s s (nisſi → nisi; meſsu → mesu) ali z njegovim zvenečim parom z (per Miſsi → pər mizi, Jeſsusa → Jezusa).
  8. Dvojni tt je prečrkovan z enojnim (pokopatti → pokopati).
  9. Dvojni ll je prečrkovan z enojnim (shallostno → žalostno).
  10. Grafem v v tujki folk iz nem. volk je prečrkovan s f (volk → folk).
  11. Grafem c v izrazih Capitan, Caluaria ipd. je prečrkovan s k (kapitan, Kalvarija).

Grafemi slovenskega izvora

Zvočniki

1Zvočniki so prečrkovani po analogiji pravopisnih pravil v sodobnem slovenskem standardu.

  1. Grafema r in er za zvočnik r se v nezadnjem zlogu prečrkujeta z r (terpi → trpi), v zadnjem pa z ər (Niederz → niədərc).
  2. Predlog per in predpona per- se načelno prečrkujeta s pər (per → pər; perkasou → pərkazov).
  3. Predlog res in predpona res- sta prečrkovana z rəz (Resmartran → rəzmartran).
  4. Sestavljeni grafem ÿ je prečrkovan med soglasniki z i (ſÿn → sin; ſÿnagogu → sinagogu), za samoglasniki z j (jeÿ inu pÿ → jej inu pij; kaÿ → kaj; freÿ → frej), za palatalnim r in ostalimi palatalnimi soglasniki z ji (farÿ → farji, Pisſarÿ → pisarji; baſhÿ → bažji; ſa nÿe → za nje; saſhlushenÿ → zasluženji), v dajalniku tudi z iji (Marÿ → Mariji).
  5. Grafem i v prvi osebi pomožnega glagola biti je dosledno prečrkovan z ə (sim → səm).
  6. Grafema v in u za etimološki l sta ne glede na pisavo v knjižnem jeziku prečrkovana z v (terpeu → trpev, ſhiuou → živov; govoriua → govoriva). Isto velja za nemške tujke tipa žovnir (Shounieji → žovniərji). Vzrok za to pravilo je posnemanje narečne obarvanosti besedila z različnimi stopnjami švapanja in knjižnega vpliva ter večja enotnost prečrkovanja.
  7. Grafema v in u kot grafema za dvoustnični w v koroških narečjih (v standardu za ustničnozobni v) sta prečrkovana z v pred samoglasniki (voli → voli; viemu → viəmu) ter za samoglasniki, pred soglasniki in ob koncu besede (faush → favš; nigou → nigov).
  8. Grafem j kot grafem za etimološki i se prečrkuje z i (jmaſh → imaš; plazhallj → plačali).

Zveneči in nezveneči nezvočniki

1Pri grafemih za zveneče in nezveneče nezvočnike je rokopis zelo nedosleden. Grafemi ſ, s, ſh in sh lahko označujejo tako zveneči kot nezveneči par. Zato so v odvisnosti od dozdevnega okolja nadomeščeni z grafemi s, z, š in ž (ſtuite → stujte; ſlato → zlato; slab → slab; sa → za; she → še; mnoshizo → množico; naſh → naš, ſhie → žiə). Podobno velja – čeprav v manjši meri – za grafeme ostalih zvenečih in nezvenečih nezvočnikov, torej tudi za p/b in t/d, ki so v odvisnosti od glasovnega okolja prečrkovani z etimološko ustreznim parom (pobadli → popadli).

Dvoglasniki

  1. Grafem i je za samoglasniki pred nesamoglasniki ali ob koncu besede prečrkovan z j (ukupei → ukupej; gaishlou → gajžlov).
  2. Za palatalnim n je grafem i prečrkovan z j (jagnie → jagnje).
  3. Grafem e je v dvoglasniških refleksih za dolge vokale prečrkovan z grafemom ə (nuezh → nuəč ; polueshili → poluəžili; ſluedei → zluədej; zhries → čriəz; ſliedne → sliədne; Mier → Miər; ſhtieri → štiəri.

Posebnosti prepisovanja polglasnika

1Poleg regularnih primerov, navedenih zgoraj, se je v nekaterih primerih zdela realizacija s polglasnikom najbolj verjetni fonetični most med zapisom rokopisa in dozdevno narečno realizacijo: berizhi → bəriči; dekler → dəkler; usemi jh gar → Vzemi jəh gar; bi jieh tudi radi → bi jəh tudi radi; kaker → kakər; keker → kekər; koker pak → kokər pak; spat jeti → spat jəti; dali ujeti → dali ujəti; da bi niem atu → bi niəm atu; dergazhi → dərgači; vender → vənder.

Imena

1Imena so praviloma prečrkovana brez odstopanj. To velja tudi za pisavo osebnega imena Kristus (Christus, Kristus), pri katerem pa so krajšave Xstus, Xistus idr. razčlenjene v Kristus.

Emendacije

1Očitne napake pri prepisovanju so popravljene, vendar je celotna oblika popravka navedena v opombi v elektronski izdaji, na primer: verz 4: i\s\tem → i s tem; replika 46: Le\ta Svit name odrieſhen bitti → le-ta svit na more odriəšen biti; verz 818: satoire → zatorej; verz 1870: satapnast → zastapnast; verz 2596: eno Millostliu Sodbi stori → eno milostlivu sodbu stori; verz 1193: zhmu meni kar sa touarſha na sposnate → čmu mene kar za tovarša na spoznate; verz 1430: taku moznu → taku močnu; verz 1653: Griuajo meni moi griehi → grivajo mene moji griəhi; verz 1704: useu le\tu je terpeu → vse le-tu je trpev; verz 1943: podni se je strili ta temna Nuezh → podni se je strila ta temna nuəč; replika 12: Nabeſhkem kralloſtvu → nabeškem kralovstvu.

<<

>>