2.1. → Komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtək inu na te velikonočni pondelək v Kapli špilali12
2.1.1. Prvi del. Od zadnje večerje do Pilata13
2.1.1.1. Predgovor14
Andohtlivi vkupej zbrani pošlušavci!
Pošlušejte, kaj jes vam bom na znejne dav
od trpliəna Kristusa Jezusa
i s tem več prekovnite vašo pregriəho,
kir je uržah Jezusu anu taku veliko martro.Ta prva inu narveči martra je bila,
kir je Jezus od soje matere biv to žalostno slou jemav.
Potiəm se je on iz sojmi jogri15 v te vrt Gecimana podav.
Tamkej je on k svojmo Očetu trikrat molu, rekoč:
Oča, aku je mogoč, taku vzemi le-ta kelih od mene proč,
al vender nikar kakor jest očem, temoč kakor ti očeš.
Potim se mo je en Angel iz nebiəs pərkazov
inu ga je v nigovimu trpliəno potrdu.
Potim je Jezus na soj obraz na zemlo padu,
nigov pot se je sturiv kakor krvave kaple, tekoče na zemlo.
V tim je Jezus vidov eno veliko množico teh Judov,
pisarjov inu farizearjov iz Judežam vred.
Judež se mu je pərbližov, de bi ga kušniv
inu s kušvajnam tem Judam čriəz dav.
Ti nausmileni bəriči so Jezusa popadli s temi štriki
inu s ketenami nausmileno zvezali.
Narpoprej ga pelajo višemo farju.
Tamkej je on z anej krivičnej žlafrncej udarjen biv.
Od Anesa so ga pelali h Kajfežu;
tam so ga oni zasramvali, trdo tožili
ino so šli od Kajfeža ino so ga pelali Pontiusu Pilatežu.
Pilatež nič kriviga nad niəm ni našov.
Al kir je on od Judov zašlišov, de je on en Galilejc,
ga je kralu Herodežu poslov.
Herodež se je rəzvesiəlu,
kir je on niga žiə davnu želov videt
inu je zaupov en čudež od niga šlišat ali videt.
Ali Jezus njemu niə dav odgovora.
Zatu ga je zasramuvov inu ga je nazej poslov.
Pilatež se je riəs pomujov njega prostiga spustiti,
ali teh Judov vpitje je še veči postalu, de bi on križan biv.
Təda je Pilatež Jezusa vzev inu ga je gajžlov.
Tedej so ti nausmileni bəriči glih kakor vovki Jezusa popadli
ino nigov gvant iz niga trgali,
od nuh do gvale stepli inu zgajžlali,
tako da so celi kosci mesa od niga leteli,2taku da su se bile kosti ino rebre videle.
Potem so ga oni na en stov postavili,
eno trnasto krono spletli,
na njegovo glau postavili,
tako nausmilenu gori stiskali,
da so nigovo glavo čistu prebodli.
Potim je Pilatež pərsodov,
da more on soj križ sam na goro Kalfarijo nesti.Jest vas opominam inu prosim vse vkupej,
da držite se spodobnu inu poštenu pər temo svetemo spomino.
Kar bote videli inu šlišali,
da bote tudi doma večkrat premišluvali,
da bote vaše križe ino nadloge
Kristusu v trplejne sklenili ino gor ofrali.
Premišluj, o griəšnik,
tolkukrat ti en smrtni griəh dopərneseš,
tolkukrat ti tvojga Jezusa gajžlaš inu raniš.
O, vse tu je otu Jezus rad inu volno prestati,
da je le nas mogov od peklenske jame oteti.
O Jezus, dej nam to gnado eno brumno živlenje pelati
inu tudi toje trplejne večkrat v našemo srcu premišluvati.
Tu premišluvanje tojga trplejna bode pərneslu,
moj človek, tebi inu meni to večnu živlenje. Amen.
2.1.1.2. Ta ponižna pristova Kristusova16
1Lubi otročiči, vi veste, de bo čiəz dva dni velika nuəč inu Sin tiga človeka bo izdan, de bo križan.
Natu govorita dva Jogra.1Kam očeš, da gremo inu tebi pərpravima to velikunočnu jagne jesti?18
Kristus pošlje Petra in Janeza in govori tako.1Pojta v to mestu inu vajov bade en člavek srečov, ta nese en vrč vade. Pojta za njem v to hišo, v katiəro an nater pojde, inu recita k hišnemu očetu: naš Mojster pusti tebi povedati, nigov čas je prišu, pər tebi oče an veliku nuəč držati ž negovemi jogri. Ko je tedej ta gostna hiša, v katerej bade an ž negovemi jogri to velikunočnu jagne jiədu? Inu an bo vama pokazov enu veliku večernu mestu napravleno inu tam meni pərpravita.
Učenca govorita oštirju1Častlivi gospuəd! Mojster pusti tebi povedati, da an oče ž nigovemi jogri pər tebi to veliku nuəč držati, zakaj njega ura je prišla inu njegov čas je blizu. Ko je tedej ta gostna hiša, v katiərej ba an ž negovemi jogri velikunočnu jagnje jedu?
Oštir tako govori PetruEno veliku vesele jest na tiəm imam
inu vama celu kratku na znanje dam,
da jest očem le-tu hitru storiti
inu vam vsiəm kupej enu veliku večernu mestu pərpraviti.
Pojta inu imata vajnemo Mojstru povedati,
da je vse pərpravlenu, kar an oče meni skuəz vajov na znanje dati.
Le-tu je tu mestu,
na katiərem bom jest vam gar striəgu zbestu.In odideta.
Kristus1Miər bodi v tej hiši.
OštirGospuəd inu Mojster, celu prov ste vi storili,
da ste vi meni navriədnemo to gnado podelili.
Celu rad očem jest h šlužbi stati,
kar koli očte, imate meni povedati.
KristusVse le-tu, kar jest od tebe zadobit imam,
ta-istu jes tebi sedej na znanje dam:
de bi po večiəri otli le-tu storiti
inu meni k lubiəzni v anej posodbi čiste vade podeliti,
dokler skuəz le-tu bam jest to volu mojga Ačeta mogu dopovniti.
Oštir govoriRad inu voln bom jest vse le-tu stuəru,
dokler jest vas imam vse okupej iz srca zalubu.4Od veselja jes tebi, moj Gospud, na znanje dam,
da bam hitru pərnesu, kar jest pərpravlenu imam.
Kristus pri miziMoji lubi jogri, le-tu očem jest z vami to veliku nuəč držati,
vi pak v skušnaveh imate pər meni stanovitni ostati.
Kristus1Jest səm iz srca želov, le-tu velikunačnu jagnje z vami jesti, priəden de bam trpev. Zakaj jest vam poviəm, da naprej na bam venč od njega jedu, dokler bo napovnjeno v nabeškem kralovstvu.
Nato Kristus blagoslovi kruh, ga položi pred učence in tako govori.1Vzemite inu jejte, le-tu je maje telu, katiəru bo za vas danu. Le-tu storite k mojmu spominu.
Nato blagoslovi Kristus vino in tako govori.1Pite iz tega vsi, zakaj le-tu je maja kri, tega noviga testamenta, katiəra ba za vas inu njeh veliku prelita, za odpušajnje teh griəhov. Le-tu storite, kolkerkrat bate vi pili, k mojmu spominu.
Peter1Guspuəd, baš ti meni naje umivov?
Kristus1Kar jest storim, tega ti zdej na viəš. Al potiəm boš ti vedu, zakaj səm jest le-tu stuəru.
Nato govori Peter1Nigdar na boš ti meni nage umivov.
Kristus1Aku jest na bam tebe umivov, toku na boš mev tala z meno.
Peter1Gospud, nikar ko samo nage, temveč tudi rake inu glavo.
Kristus1Katiəri je umit, ta ne potrebuje, temveč de le nage umije, sicer je an ves čist. Vi ste čisti, al nikar vsi.
Kristus1Pale, mojga izdajavca raka je z mano pər mizi. Rasničnu jest vam poviem: eden med vami bo mene izdav.
Peter1Gospud, al səm jest?
Nato govori Kristus1Eden zmed vas dbanajsteh, katiəri raku z manu v skledu maka, ba mene izdav. Gorje pak temu človeku, skuəz katiəriga bo Sin tega človeka izdan. Temu bi buəlši blu, da bi an ne biəv na ta sviət rojen.
Judež1Al səm kej jest, Rabi?
Kristus1Ti ja govoriš. Resničnu, jest vam poviəm, eden med vami je, katiəri bo mene izdav.
Janez1Gospuəd, katiəri je ta-isti?
Kristus1Ta-isti je, katiərmo jest bam ta omočeni kruh podav.
1Kar storiš, tu stori skoru.
Judež odide.
Kristus tako govori1Zdej je Sin tiga človeka rəsviəčen inu Buəh je rəsviəčen v njemu. Vi ste 19 pak, katiərə ste pər meni ostali v mojeh skušnaveh. [...] Inu jest vam poviəm, kokər je mene postav moj Oče, taku jest vas postavim v mojem kralestvi inu bote sedeli na kraloveh stoleh inu te dbanajst izraelske rodove sodili.
1Viəste le vi, kaj səm jest vam stuəru. Vi mene imenujete Mojster inu Gospud inu vi prav pravite, zakaj jest səm ta-isti tudi. Kader səm tedej jest vaš Mojster inu Gospud inu səm vam nage umivov, taku se mate tudi vi med saba nage umivati. Skuz le-tu boju vsi spoznali, da ste vi maji jagri.
In odidejo.20
2.1.1.3. Veliki zbor 21
KajfežKaj očmo storiti, mi viši farji ven iz tega rata,
dokler je v Jeruzalemskemu mestu ena velika zmata,
katiəra se meni tudi zdi.22 Ja, ja, ta zapelavc zagvišnu žiə blizu hodi
inu skuəz nigov fovš nauk naš folk za sabo vodi.
Ta-istiga an za veliku štima,
našo postav pak za en smiəh spozna.
Njega pošluša ta folk ves čas
inu ga za eniga Mesiasa dəržijo, sedej šlišite moj glas.
Prvi farizejLe-tu je eno govorjenje, dobru spremišleno,
vzemimu sə k srcu, kar sedej šlišimo.
Zakaj le-ta zapelavc velike čudeže diəla,
skuz le-tu ta folk na saja vera pərpela.
Taku bada ti štolc Rimlari čriəz nas mogli priti,
inu nam vsim vkupej našo oblast proč odzeti.
Drugi farizejMoj rat je le-ta, da mi njega dobimo,
h špotu mi njemo le-tu storimu.
Vzemite moj rat, katiərga jes vam dam,
sej səm jes zagvišan, da na bam zapelan.
Al ga na bamu ven z naše dežele zagnali,
taku mi nismu žiher, da bi pər našem živleni ostali.
Prvi farizejResničnu je le-tu, kaj očmo veliku govoriti.Le-ta rat mare vsim vkup zadojsti biti.Katiər le-tu prav spremisli, gvišnu da dabro spozna,de nam en tak rat zadojsti pomaga.Pak dobru zastapite, kar jest k vam govorim.Zastopnu je meni storiti, da ga jes v naše rake dobim:badi an zastopn kakər se meni zdi,vənder ga očmu v naše pesti dobiti mi.
Drugi farizejNiəga cil inu konc je galfija teh ludi,kiər so malu učeni inu slabu zastopni.Za eniga Mesiasa se ven dajeinu ves folk enu taku trdnu vero ima.Oni vsi njega za eniga preroka držijunu nam vsim en tak špot narediju.
Prvi farizejDobru bi bilu, da bi mi ven iz nigoveh jagrav eniga poznali,na kateriga bi mi vse našu zaupanje podjali.Katiəri je te zapelavc teh ludi,na tega imamu vsi vkupej eno močnu želje imeti,de bi se nam mogu te zapelavc na znanje dati.Gvišnu nikar zabstojn,temuč mu očmu dati an dober lan.
KajfežCelu modru inu zastopnu je vašu govorjenje,visoku študiəranu inu tudi učenu,7vsaki dan se le-ta folk h njemu pərbližujeinu skuəz le-tu sam sebe h enej veliki nasreči zapeluje.Zatorej je potriəba njega močnu zvezatiinu tudi celu h le-tej smrti pomagati.Pak nikar ob tem prazniku,de kej en hrup med tem folkam ne vstane,katiəri bi mogu škodit naš sviət ali djanje.
Anež 23Gvišnu bi bilu dobru, kar se meni zdi,le proč s tem zapelavcam, an nič vriəden ni.An se za Sinu Božjiga unkej daje,zatorej ni potriəba obene gnade.De bi ga le mi enkrat dobili,potem bomo mi njemo eno drugo storili.
JudežVisoko inu častitlovi gospuədi, jes pridem sentər k vaminu vam vsim srečo dam.Ne zamerite meni, dokler jes vas prov ne poznam.Vidim pak, da ste v velikeh skrbiəh,katere jest pak držim za en velik smiəh.Vi očte eniga izdajavca imeti,na viste pak, kaku bi vi mogli začeti.Recite kaj ali koliku bi vi otli dati,marebət, da ga jest vam očem izdati.Kupite ga inu ga jest vam predam,me griva, de səm biv nigovo društbo pərpelan.Zatu ga jest vam za trideseti srebrnikov čriəz dam.
KajfežKiər si ti taku zvist temu sinagogu,taku reci, sej te vsaki rad uboga.Resnicu povej, kar se tebi zdi,morebit, da se vse po tvojej voli zgodi.Ti pak nam mareš to resnico storiti,s kunštjo inu s fortlnam tega nam pomat dobiti.Zatu mi očmu tebi te denarje dati,ti pak glej, kaku ga nam boš mogu čriəz dati.
JudežDejte pomuəč tega zapelavca ali Jezusa dobiti.V pungarti bode an moliv, marem vam prvič rezodeti.H ta-istemo se morete vi s štriki inu s ketinami podati,njega prov srčno popasti inu zvezati.Katiərə pak je, bodem jest vam eno znaminje dav,ta-isti je, katiəriga səm biv jest vam predav.Katiərga bodem jest kušnu z mojmi ustmi,ta-istiga popadite inu držite vsi.
AnežJudas, kar ti od nas želiəš, ta-iste gvišnu zadobiš.Pa glej, da ti našu volu storiš,mi očmo te denarje tebi dati,ta-istega dobru inu zbestu plačati,8pak glej da našu volu storišinu ga nam v naše pesti dobiš.
2.1.1.4. Slovo Jezusa in Marije
Slovo Kristusovo.25No 13Cartana inu lubezniva maja mati,jest marem tebi na znanje dati:ta ura inu čas je žiə pərtekla,kakər si ti bila nekədaj rekla,da se bama medba magla ločitiinu tojmu srcu enu veliku težav narediti.Buh te ubari, lubezniva maja rojenica,potroštana bodi taja božja dušica.Buəh te ubari, jest na marem delej pər tebi ostati,zdej se marem jes v to martro podati.
Marija1Ah ti presrčni inu cartani moj sin, jest səm se vselej le-te žalostne pošte bala, katera prehitru je pərtekla. Ah moj lubeznivi sin, dej da bi jest magla namesti tebe križana inu martrana biti. Al saj da bi jest s tabo magla trpeti, da bi jest tako žalost na občutila.26
KristusMati poglej, Judež moj joger je mene špotliv predav,za trideseti srebrnikov hudobnem Judam čriəz dav.Zdej me boju h tej smrti iskali,pretrdu zvezali inu pred oblastnike inu sodnike pelali.Tam me baju h tej smrti obsodiliinu srcu enu veliku težav naredili.Lubezniva mati, to volo mojga nebeškiga Očeta marem jest storiti,sicer bi moj nebeški Oče ves zvolen svit maru pogubiti.Al jes to volo mojga nebeškiga Očeta kna storim,taku bi moj nebeški Ače ves zvolen svit pogubu.
Marija1Dokler taj je le-ta vola nebeškiga Očeta, taku pojdi, moj Jezus, moj lubeznivi sin, inu prelij taju svetu Riəšnu kri, dokler v drugu vižu le-ta svit na more odriəšen biti. Pak vənder jest tebe pohlevnu prosəm, dej ti meni poprej toj sveti posledni žegen.
KristusTedaj Kristus blagoslovi Marijo.Žegnana badi, lubezniva maja mati,te žegen ima vselej pər tebi ostati.Žegnane badite taje rake inu nage, katere ste mene nosile,žegnane badite taje prsi, katere ste mene dojile.Vstani gar, lubezniva maja mati,ta žegen ima vselej pər tebi ostati.
AngelTi bridka inu težave povna ura inu čas,v katerej se lači to živlenje od nas.Ah kaj za eno britkuəst občuti tu srce Marie Device,premislite dobru, ah kršanske dušice.Kaj za eno vesele je Marija s Kristusam imela,zdej pak je le-ta žalostna ura vse proč odvzela.Mi angelci, kiər smo se poprej veselili,zdej pak smo vso našu vesele zgubili.Ah pregriəha, kaj ti storiš,kiər Jezusu inu Mariji ena taku žalost narediš.Potroštej Mariju, oh kršanska dušica,inu na žali venč s tem griəham nje cartanu dušicu.Da baš Mariji v tej žalosti magla pomagati,se imate ž no vred v to žalost podati.Spremišlujte to žalost Marije, kaj ana zavol Jezusa trpi,potiəm se bate pak z Marijo inu z Jezusam v nebiəseh večnu veselili.27
2.1.1.5. Oljska gora
Kristus nastopi s Petrom in Janezom.1Lubi otročiči, jest səm še en majhen čas pər vas. Vi bate mene iskali inu, kokər səm h Judam pravu, kamer jest grem, ta vi na marte priti. Inu sedej jest vam poviəm, eno novo zapoved jest vam dam, da se vi med sabo lubite. Pər le-tiəm bojo vsi ludi spoznali, da ste vi moji jogri, aku bate lubezen med sabo imeli.
Peter1Gospuəd, kam greš ti?
Kristus govori1Kamar jest grem, ti na mareš zdej za manu pojti. Potle pak ti za manu pojdeš.
Peter1Gospuəd, zakaj bi jes na mogu za tabu pojti? Jest očem mojo dušo za te postaviti.
Kristus1Očeš ti taju dušu za me postaviti? Simon, Simon, pole, hudič je silnu želən, de bi vas mogu kokər pšenicu skus rešetu presjati. Ali jest səm za tebe prosu, da taja vjera ne obnemaga, inu ti, kejkeda preobrjen, potrdi taje bratre.
Peter1Gospuəd, jest səm pərpravlen s taba v ječo, v smrt jəti.
Kristus1Resničnu, resničnu jes tebi pojim, Peter. Peteln na ba nacoj zapev, prej da boš ti mene trikrat zataju. V le-tej noči se bate vi vsi pohujšali nad manu. Stoji pisanu: jest bam pastiərja udaru inu ovce te čede boju rəzkroplene. Kadar pak gar vstanem, očem pred vami jəti v Galilejo.
Peter1Da bi se lih vsi pohujšali nad tabo, saj jest se nuəčem pohujšat.
Kristus1Sedite tukej doli, dokler jes grem inu molim. Maja duša je žalostna do smrti, ostanite tukej inu čujte z menoj.
2Aba, lubi Oče, tebi je vse mogoč. Vzemi le-ta kelih od mene proč, al vənder nikar, kakər jest očem.
Tedaj gre k učencem.3Kaj spite? Simon, ali ti spiš? Nisi le-ti mogu eno uro z mano čujti? Čujte inu molite, de v skušnave na padete. Duh je riəs voln, ali mesu je slabu.
4Oča moj, aku ni mogoč, da bi le-ta kelih od mene šov, temuč da ga jest pijem, taku izguədi se taja vola.
Tedaj se obrne k učencem in molči.5Oče, aku očeš, taku vzemi le-ta kelih od mene, al vənder nikar maja, temuč taja vola se izguədi.
1Oh Jesu, ti Sin Božji, nikar se na prestraši, kiər sam si atu trpeti za odrešenje ciəliga sveta, na katiəru ti očjaki pred peklam z velikem željam čakaju. Ti ja sam daru viəš za čast, katiəra je tebi pərpravlena, da baš postavlen za Gospuəda inu sodnika čriəz vse stvari.
Preli tedej taju sveto Riəšno kriza odrešenje vsih ludi.
Kristus1Spite inu počivejte, je zadasti. Pale, ura je prišla inu Sin tega človeka ba izdan v rake teh griəšnikov. Vstanite gar, pojdemo. Katiəri bo mene izdav, ta je blizu.
1Zrav badi, Mojster.
Kristus1Juda, izdaš ti Sinu tega človeka is kušvanjam.
Kristus stopi proti Judom.1Kaga vi išete?
Vsi Judje1Jezusa Nazarenskiga.
Kristus1Ustanite gori, jest səm.
Prvi JudUstanite gori, vi moji tovarši vsi!Kna prestrašite se tega zapelavca teh ludi.An je sam tukej,katiər je nas skuəz sojo coprniju vrgu dol vse kupej.Mi očmo njemo se zuəpər statiinu z našemi štriki zbestu zvezati.
Kristus1Kaga vi išete?
Judje1Mi išemo Jezusa Nazerenskiga.
Kristus1Al vi mene išete, taku pustite le-te pojti.
Judovski stotnikPopadite inu zvežite tega zapelavca teh ludi,da se an z našeh štrikov ledik na stri.Ta-istiga mate dobru varvatiinu pred naše oblastnike pərpelati.
Peter1Gospuəd, očmu le z mečam udart?
Kristus1Pustite dovsihmalu.
In se obrne proti Petru.
Kristus1Peter, zagrni toj meč v nožənce. Zakaj vsi, kateri meč vzamejo, bodo skuzi meč konc vzeli. Nemam le jest piti te kelih, katiərga je meni moj Oča dav? Al miəniš ti, de jest na marem mojga Očeta prositi inu bi meni sedej poslov več kokər dbanajst miljanav angelov? Koku se badejo pak pisme dopovnile, kadar taku mare biti?
2Vi ste kokər h enemo razbojniku z mečmi inu z dragam unkej prišli mene lovit. Sej səm vsaki dan pər vas sedov v templni inu učiv, tam niste rake na me poluəžili. Le-ta je vaša ura inu te temni oblast, zakaj le-tu se je vse zgodilu, da bi se teh prerokov pisme dopovnile.
Prvi JudTi zapelavc, ti Galilejc, ti Nazirenar,ti si jezdu sentər v jeruzalemske mestuinu si nehav na tem patu s tem gvantam rəzpenatiinu z olejskeh dreviəs te vejce dol sekatiinu s ta-istemu pred tabo prestelati.Tudi si nehav skuz nih uste tebi čast inu hvalo dajati.Ti zapelavc, zdej te bajo ti ludi dobru poznali.12Kdu si ti, ti Nazarenar? Ja gvišnu, gvišnu,kadar bi ti biv en pravi prerok bol en Bažji Sin,taku bi si kar na nehav taku čast inu hvalo dajati.Ampak ti si le en zapelavc teh ludi.Poprej smo mogli mi vsi vkupej pred tabo dov pasti,zdej pak mareš ti pred nami doli ležati.
Drugi JudMoji tovarši inu komorati vsi,vesiəlte se z mano tudi vi,de smo enkrat v naše rake dobilitega Nazarenarja, tega zapelavca,katiəri se je za eniga prerokainu za eniga Sinu Božjiga unkej dajav.Zdej zdej se očemo nad njem mašvatiinu njemo ta zašluženi lan dati.Zatorej, vi rablni inu beriči,dobru inu močnu ga zvežite s temi štriki,da se nam bade mogu voln inu pokorn datiinu te zašluženi lan prestati.
Tretji Jud, RobinusSedaj smo tega zapelavca žiə dobru zvezali,sedaj bamu njemu njegov te zašlužen lan dali.Sedaj, sedaj se bamu nad njem veseliliinu nigov djanje častili.Kiər je atu poprej čast inu hvalu imeti,sedaj pak mare špat inu smiəh od nas trpeti.
Četrti JudSedej so tega zapelavca žiə dobru inu močnu zvezali.Ga bama tudi koj delej naprej gnali,pred naše sodnike inu oblastnike postavili,da bajo njega h temu križu obsodili.
Drugi JudTi zapelavc, za tojga favš uka delismo mi te žiə davnu želeli,da bi v naše pesti prišu.Pak ti si nam proč odšu,ti si nas s tajej kunšti atu zupet adgnatiinu tebe fraj inu ledik spelati.Zdej, zdej si ti v naše rake pəršu,zagvišnu nam na baš prač adšu.Mi bama tebe naprej gnaliinu taje favš hudobne dele dabru plačali.
Tretji JudTi zapelavc teh ludi,tu dobro vimo mi, de si velike čudeže delov,skuz toj favš nauk veliku ludi zapelov.Mutici so pregovorili, slepci so pregledali,gobovi so zravi ino čisti postali.Ti si preveliku čez našu postavo govoru,skuz Belcebuba narvišega hudiča sturiv.
Praporščak na Oljski goriVi hlapci, vi imate vašo dovžnust storitiino nam tega zapelavca pomagat dobiti,da se on nam volen ino pokorn bo dav,31ino to zašluženo štrafingo prestav.
2.1.1.6. Jezus od Velikega zbora do Pilata
PraporščakSemkej, semkej stopi ti,kej bom jest tebi povedov, poslušej ti.Mi smo tebe žiə davnu betali inu iskali,de bi te radi z našmi štriki zvezali.Pak ti si se znav dobru varvati,v mestu ostran si otu bežati.Tamkej si ti otu varvan bitiino z našeh štrikov se ledig storiti.De smo te le enkrat v naše pesti dobili,zdej ti bomo eno drugo storili.Le-tu more toj pravi sodnik biti,ti pak moreš tvojo kri preliti.
Judovski stotnik pred AnežemAnas, mi smo tebi pərpelali Kristusa, tega galufa,katiri je med tem folkam veliko zmoto delovinu skuz nigov favš nauk veliku ludi zapelov.
AnežJest tebe vprašam, kej so toji jogri, pred katirimi si tiskuz tvoj favš nauk te ludi zapelov, da bi oni zdejci prišliinu tebi pomagali iz naših rok ledig in frej spelati?Ah, kej zan norški uk si ti počev,brez našiga povela si se podstopit smevle-temu folku predigvatiino takišne velike zmote delati.
Prvi Jud1Uste gor odpri inu se odgovori, dej antbort na to uprašenje tega Višega farja!
Kristus1Jest sem očitno govoriv temo svetu ino sem vselej učiv v sinagogi ino v tempelni, kamer se ti Judi vkupej zahajajo. Jest nisem nečisar na skrivnem govorov. Kej ti mene vprašaš? Vprašej te, katiri so šlišali, kej səm jest hudega govoriv, pole, tisti vijo, kej səm jest k nim govorov.
1Kako ti odgovoriš temo višemo farju?
Kristus1Aku səm jest hudo govorov, tako spričej, de je hudu; aku prav, zakej ti mene biješ?
AnežJest vam zapovim tega človeka dobru varvatiino ga Kajfežo pelati,nej de on žnim stori, kar on oče.
Judovski stotnik pred Kajfežem34Kajfež, mi smo h tebi pərpelaliKristusa, tega galufa ino zapelavca teh ludi.Zakej on je ta lustvo sprebračovino veliku zmoto delov.
Drugi Jud in farizeji1Ja, ja, mi smo tudi z nigoveh ust zašlišali, da je on djav: jest očem te božji tempel rezdjati ino o trejeh dnih eniga drugiga gor postaviti, kateri ne bo z rokami storjen. Ino on je reku, da je on en kral.
Četrti Jud1On je en Samaritan ino Hudiča ima, dokler skuz niga vse čudeže dela.
Kajfež1Tako ti celo nič na odgovoriš le-tim, kateri tebe taku trdo tožijo?
Vsi Judje skupaj1On je smrti vriden. Umorimo ga, umorimo ga.
Potem, ko so mu zavezali oči, govore vsi štirje Judje.1Prerokuj nam, Kriste, kdu je ta, katiri je tebe udarov.
Kajfež1Aku si ti Kristus, povej nam, te pravi Sin Božji.
Kristus molči.Kajfež ga ponovno vpraša in reče.2Jest tebe zarotim pər pravimo živimo Bogu.
Kristus1Da, jest vam glih povim, de posiəhmav vi bote videli Sina tiga človeka, sedijočiga na desnici Božji moči ino pridiočega v oblakah teh nebis.
Kajfež1On je Boga preklinov, kej potrebujemo več prič? Glej, zdej ste vi nigovo preklinanje šlišali! Kej se vam zdi, kej si en tak zašluži?
Četrti Jud govori1Dejmo nimo to ketino na vrat.
Vsi štirje Judje obenem1Taku si ti vənder Božji Sin?
Kristus1Vi ja pravite, zakej jest səm.
Vsi Judje govorijo1Kej potrebujemo več prič! Zdej smo sami šlišali iz nigovih ust, da se je za eniga krala inu za Sinu Božiga unkej dajav.
KajfežJest vam zapovim, tiga človeka dobru varvatiinu ga Pontiusu Pilatižu,deževskimu oblastniku, pelati,da ga h tej smrti obsodi,kakər si en tak zašluži.
Judovski stotnikGovori pred Pilatom.Jest, havptman al kapitan,səm od više gosposke unkej poslan,de səm pustu tega zapelavca dobru zvezatiinu səm hitev Pontiusu Pilatežu pərpelati.De ti imaš nigov sodnik bitiinu nam skuz tu vsim zadosti storiti.
Pilatež351Jest Pontius Pilatež, deželski oblastnik, od cesarja postavlen v Judovski deželi, jest vas vprašam, kaj je le-ta zan človek.
Vsi Judje govorijo1Tukej je Jezus Nazarenski, katirega je ta folk za eniga preroka imev.
Pilatež1Kej pərnesete za eno tožbo čriəz tega človeka?
Judovski stotnik1Kader bi ne biv le-ta kej hudega sturiv, bi ga mi ne bili tebi čris dali. Mi viši farji pa kak dobro vimo, de je on te smrti vriden.36
Pilatež1Taku ga tej vzamite ino ga sodite po vašej postavi. Dokler vi meni nučte povedati, kej je on hudega sturiv, jest ga tudi nočem sodit. Storite žnim, kar koli vi očete.
Vsi Judje govorijo obenem371Nam se na spoduəbi kaga umoriti, dokler ti Rimlarji so nam to gvavt proč odvzeli, inu nekatiəre reči so nam sodit pərpušene.
Judovski stotnikDokler je an tu lustvo spreobračovinu našu postav zaničvov;le-tu pak na mrmu trpeti mi,kiər smo priədpostavleni teh reči.
Vsi Judje obenem1An je Mojzisov postav prelamu, ker ni te sabat držov. Temu se šliši ta smrt, proč, proč ž niəm.
Farizeji1Ja, sami smo zašlišali, da je an prepovedu cesarju daciju dati inu an je reku, da je an en kral.
Pilatež1Taku ti celu nič na odgovoriš, al na šlišiš, kaku le-ti tebe trdu tažiju?
Kristus1Kar tebi tažiju ti Judi, tu mareš vedet, de je iz nida žmišleno.
Pilatež1Al səm jest an Jud, kaj jest za le-tu viəm. Ti si mogu ab tem času vriədnu kej hudiga storiti, sicer bi oni tebe taku trdu tažit na mogli.
Po kratkem premolku.2Al si ti an judovski kral, kakər oni pravijo?
Kristus1Ja, jest səm en kral! Pak nikar kokər en kral tega sveta. Ne buj se, Pilatež, de bi jes toju kralestuv posidu. Poglej na maju svojšnu inu buəštvo.
Pilatež1Taku si ti taj vənder en kral! Kej je taj toju kralestvo, da ti Rimlarji na posedeju?
Kristus1Jest səm riəs en kral! Pak nikar kokər en kral tega sveta. Jest səm h temo na ta svit prišu, da imam od resnice pričvat!
Pilatež181Kaj je ta resnica?
In vstane.
Pilatež1Jes na najdem obene krivice na le-tem človeko. Dokler vi meni nočte povedati, kaj je an hudiga stuəru, jest ga tudi nuəčem sodit! Taku storite žniəm, kar vi očte.
Vsi Judje1Kaj praviš ti, da bi an na biv kej hudiga stuəru? Od Galileje noter du tad je an te ludi matu inu zapelav.
Pilatež1Kaj pravite vi, da je te člavek en Galilejc?
In vstane. 38
Judje vsi obenem1Ja, an je an Galilejc inu an zapelavc teh ludi.
Pilatež1Dokler vi pravite, de je an en Galilejc, taku ga vzemite inu ga Herodežu pelajte, dokler je an en kral te galilejske dežele. Najte, da an žniəm stori, kar an oče.
Judovski stotnik1Kral Herodež, mi smo h tebi pərpelali Kristusa, tega zapelavca, katiəri se je za judovskiga krala unkej dajav, da ga ti h tej smrti obsodiš inu nam vsim vkupej zadojsti storiš.
Herodež1Al si ti ta-isti, katiərga səm jest žiə davnu želov videt inu šlišat? Al si ti ta-isti, za katiərga volo je moj oče nehav štiərnajstavžent otruək pomoriti? Marebit si ti ta-isti, katiəri je v Kani Galileji tu vadu v to vinu prebrnu? Marebit si ti ta-isti, pred katiərem so ti maliki doli padali? Al si ti ta-isti, za katiərem je tolku folka toje predige pošlušati hodilo, od katiərga je bilu tolku dobriga inu hudiga šlišati?
Četrti Jud1Vidiš ti, kral Herodež, to trduvratnost tega člaveka,
19
katiəri tebi ne odgovori kakər enemo kralo. Zatu an ni ene, temuč venč smrti vriəden. Pilatež je an hajd, an na viə naše postave taku daru kakər ti.
Prvi Jud1Zdajci ti taje uste gar adpri inu se odgovori! Kar si ti poprej preveliku govuru, zdej pak ti movčiš. Zdej, zdej se ti odgovori! Zdej, zdej naj ti taja zastapnast zašlišati, zdej na znaš govoriti. Kaj si ti za en norc!
Herodež1Zdej jest spoznam, da ti nisi obeden Božji Sin, tudi obeden prerok. Kiər se na odgovoriš, si le kokər en narc. Obliəcite ga kokər eniga narca inu ga pelajte h Pilatežu, da an žniəm stori, kar an oče.
Vsi Judje obenem1Vidiš, ti Pilatež! Taku ga časti kral Herodež. An ga peč bol pozna kokər ti.
Pilatež1Kaj je vam kral Herodež žniəm zapovedu začeti al striti?
Vsi Judje obenem1An je nam zapovedu njega zupet h tebi pərpelati, da ti maš žniəm storiti, kokər si en tak zašluži, inu an ga je spaznav za eniga narca.
Pilatež1Vi ste tega člaveka h meni pərpelali kakər eniga rezbojnika. Sej səm vam poprej povedu, da jest obene krivice nad niəm ne najdem. Tudi kral Herodež nešu ni. Kader bi biv te člavek v Galileji te ludi zapelov, sej bi za tu kral Herodež vedu, dokler je an en kral te Galilejske dežele. Zatorej kna želite eniga nadovžniga člaveka umoriti, da čriəz vas ena nasreča na pride.
Vsi Judje obenem201Katiəri temu folku napokej diəva, temu šliši ta smrt. Ti pak očeš njega fraj spustiti, proč, proč žniəm.
Pilatež1Dokler vi imate eno navadu, da jest vam h velikej noči eniga jetnika spustim, katiərga taj vi očte, Baraba, te rəzbojnika, al Jezusa, katiəri je imenvan Kristus?
Vsi Judje obenem1Pusti nam Baraba! Dej nam le-tega, proč, prač žniəm.
Pilatež1Kaj očte da jest žniəm storim, s tiəm Judovskem kralam?
Vsi Judje1Križej ga, križej ga!
Pilatež1Al bam jest vašiga krala križov?
Vsi Judje1Mi nemamo obeniga krala, ampak cesarja! Križej ga!
Ponavljajo.
Pilatež1Taku ga taj vzemite inu ga po vašej voli gajžlejte, da se ba temu hudobnu folku ambart zadojsti zdelu.
2.1.1.7. Bičanje
Prvi Jud govoriVi moji tovarši inu brati.Kaj je nam storit, tu jest na marem zamovčati.Kiər smo mi to povelo od Pilatuša zadobili,zdej si mi badema našo srce nad niəm hvadili.Zdej ga bama h temo stebro pərvezali,od nuəg inu do glave ga bama dobru stepli inu zgajžlali.
Drugi Jud21Poprej da mi kej takiga očemo storiti,mi moremo nigovo oblačilo dol potegniti,da an parnah pər tem stebro pərvezan bo stav,da se an potiəm ne bo za eniga judovskiga krala unkej dajav.
Tretji JudŠibe inu gajžle marmu pərpravlene imeti,prej da njemo očmu kej takiga storiti.Od nuəh inu do glave ga bama tepli inu gajžlali,de se baju naši viši farji smijali.
Četrti JudS tiəmi štriki ga bama pərvezali,tudi zlato ketno na vrat podjali.Da se na bo mogu od stebra rešiti,dərgači, da bi an mogu en coprnik biti.
Prvi JudTe zapelavc je žiə h stebru pərvezan trdu,žiher rečem, da nam na ba prač adšu.Štahus, stapi srčnu na huni kraj,nega tepsti meni pomagaj.Taku ga očma midba po najnej voli gajžlati,de bi glih mev pred nama mrtu obležati.
Drugi JudJes tudi maje mači šparav na bam,ajstre žlake bam jest nemo dav za lan.Kiər se je an za našiga krala von dajav,sedej ba an žlake za soj lan prejemav.Prav pərtisni, kar je tebe mogoč.Jes pa rajtam, da se tebi smili,da mu pomagat oč.
Prvi JudJest səm žiə slab gratov od lavter tepenja,stapta sam vedba na mesti mene.Tepita ga vedba, dokler se vam zdi.Zdej si te zapelavc drujga kna zašluži,kakər da se mo an tak špat naloži,kiər je matu inu zapelvov te ludi.
Tretji JudZdej səm tega zapelavca žiə v maje pesti dobiv,zdej si bam maje srce nad niəm hladiv.Tepu ga bam do biəleh kosti,da mesu proč od njega poleti.
Četrti JudJest žiə tudi pərpravlen stojim,to uražje jest žiə v rakah držim.Te coprnik mare ad mene tepen biti,nigove mesu se mare od kosti ločiti.
VojakProč, vi nausmileni tiərani vsi!Zakaj očte Jezusa celu umoriti vi?Gdu ga je že h tej smrti obsodu,katiəru si še an ni zašlužu?Jest očem vam pa eno drugo pokazati,al se na bate otli ad le-tega prač podati.Le-tega, katiəri te smrti dovžen ni,ta-istiga očte celu vmoriti vi.
Drugi JudKiər se tebi te zapelavc usmili,dobru je, de smo enkrat naše delu striliinu našu srce žiə nad niəm shladili.Pa stori žniəm, kar ti oč,jes pak rajtam, da ti njega živiga ne dobiš nigdar proč.Mi se očmo od njega proč podati,pojmu od njega proč,41 vi moji tovarši inu brati.In odidejo.
Vojak tako govoriAh, nausmilenu je an h temu stebro pərvezan,ni mogoč, da bi mogu bit proč odriəšen.Jest si očem pak eno drugo kunšt zmisliti,le-tega nadovžniga od stebra fraj storiti.Sej sem jest tukej z enej sabli obdan,bam odsekov ta štrik, da bo fraj inu ledik spelan.
Tedaj nastopita dva Angela in predstavita pesem.231Vse stvari žalujte,42
kar koli živi.
Ta žalost spremišlujte,
kaj Jezus trpi.
Nausmilenu je zgajžlan,
člaveku glih ni,
ves čistu je ranjen,
leži v sojej krvi.2Premisli, oh člavek,
kaj Jezus trpi,
pogledej, o griəšnik,
gduə temu leži.
Zagledu boš jagnje,
katiəru bo nam
odvezov vsiəh griəhov,43
odpustu jəh vsiəm.3Odpusti, oh Jezus,
ti griəhe naše,
oh cartanu jagnje,
mi prosimu te.
Odvzemi te griəhe,
potroštej nas ti,
da bamu vsi vkupej
tebe hvalili.Nato odideta.44
Zdej, zdej smo mi peč prav storili,de smo spet tega zapelavca u naše rake dobili.Pelimo ga pred Pilatuša ino njemo očmo povedati,da našo želje nismo mogli prov dopovniti.
2.1.1.8. Judeževa smrt
JudežAh jest, nasrečna inu naumna stvar,taku hudu nisəm jest stuəru nigdar.Predav səm jest mojga Stvarnikainu Gospuəda vsigamogočniga.Sedej, sedej səm jest zapelan,24kiər nisəm vedov, de bade an tej smrti čriəz dan.Sedej pak vidim to gnusobo, katiəro səm jest stuəru,45inu skuəz tu mojga lubezniviga Mojstra zgubu.Ah prekleti gajc h temu blagu,katiərə vzeme dušo ino telu.Ti si ta mreža teh poklenskeh hodičovinu skuəz le-tu jih bade veliku za mano prišlu. [...] 46Le-to imate vaš krvavi denar,skuəz katiəriga səm biv jes v ta griəh zapelaninu skuəz le-tu jes vam njegovo nadovžnost na znanje dam.
Nato govorijo farizeji.Judas, kaj nam tu an gre, al si ti tu stuəru.Badi prav al na bodi, sej si se nam sam ponudu.
JudežPrekleti bodi, o hudičovi rat,kiər ste vi vkupej sedeli zbrani takrat!Zakaj, kiər səm biv jes h njem prišu,sladke besiəde səm od njeh šlišov.Zdej pak fardamani rat mene kunšti uči,pravi, al nisəm prav stuəru, glej gari sam ti.Zakaj glih ta rat je kriv, da se taku godi,da je moj Mojster h tej smrti mogu obsojen biti.Vsi hudiči bojo vam enkrat to plačilo dali,kiər ste vi mene taku slepu galfali.Ah pa kaj səm jest nasrečni otov pər niəh imeti,sam səm k niəm prišu, marem vam koj rezodeti.Ta gajc je mene taku abdav,skuəz tu səm jest gledav, da səm mojega Mojstra predav.Ah kaj, kaj je pak meni nasrečnemo sedej storiti,h Buəgu se jest kna upam, kam se očem obrniti?Nato kratko molči in obupuje.No 12225Ah da bi jest, nasrečni člavek, na biv na te svit dan,taku bi moj Mojster na biv nigdar predan.Skuəz le-tu pak viəm,da səm hudičovej oblasti čriəz dan.Nigdar na marem več ta špat trpeti,zakaj vse v le-tem mesti vkup letiinu temo nadovžnemo to smrt želi.Ferdaman səm jest na večne čase,kiər səm taku stuəru, ni za mene več obene gnade.Jest se na viəm nikamer obrniti,ko bi meni hudič an štrik pərnesov,bi se koj rad atu obesiti.
LuciferPrepozdu je grivinga le-ta,kiər si predav tvojga Mojstra.Zdej, kiər je an žiə h tej smrti obsojen,na bo več proč prišu, je uržah le taja.Zdej pak, moj Judež, toj falar spoznaš,kiər ti obene gnade za se več nimaš.To maš te štrik ino se hitro ubesi,kiər te gnusobe nisi kuəs prenesti.
JudežZdej grem, kaj očem dovgu tukej stati,se očem koj h temu dreviso podati.Tam bam jest stuəru en kanc teh reči.Prekletu je maje želje,kiər səm biv prišu v žlehtnu djaine.Prekleta badi ta ura,v katiərej səm jes biv na sviət dan.Preklet badi moj jezik,skuz katiərga je biəu moi Mojster predan.
Po obešanju govori HudičJes, viši Lucifer al kapitan,ciəle peklenske vojske en višavn,prej səm biv v nebiəseh ta narliəpši lepota,26skuəz griəh səm pak gratov ta nargrši grdata.Skuəz le-tu je sama Sveta Trojica sklenila,skuəz angela Mihela iz nebiəs me pəhnila.Ta semla me ni atla na sebi trpeti,da səm se mogu v to peklensko jamo udreti.Sedej bam na večne čase v pekli garev,Te ofartne inu načiste bam h sebi vadev.Tudi pjanze inu špilovce na bam zašanav,ta-iste po njeh zašluženji bam polanav.Glih tak lan bade prejev Judaš Iškarjot,kiər je an scagov, bade njemu an velik špat.
Nato govori Drugi hudičAh Judež, ti si biv za eniga jagra od tojga Mojstra poklican,zakaj nisi ostav, da bi biv zveličan.Zdej jes vidim toj nasrečni stan,skuz katiərga si biv od mene zapelan.Kiər səm jes tebi skuəz noter piskov,de bi ne biv tojga Mojstra te sliədne predige šlišov.Ti si šov inu si sam sebe na enu drev ubesuinu si nam v peku enu veliku pratu pərnesu.Toje pluče inu jetre mareju peklenski orli snesti,ti mareš pak z nami v pekli na večne čase goreti.
Nato govori Lucifer1Popadimo ga vsak od ene strani ino ga nesimo v to peklensko jamo!
Nato spet Drugi hudičLe-tu se made koj zgoditi,očemo koj z veselam storiti.
Četrti Jud govori takoPilatež, mi smo po tojej voli storili,pak vənder nikar naše želje dopovnili.Zakaj en žovniər al soldat se je podstapu čriəz nas priti,glih kokər bi moli po tojej voli storiti.Zdej pak, kiər smo tega zapelavca cmalu tepli,te bama prosili vsi ukepej inu rekli:kiər se je te zapelavc za eniga krala unkej dajav,pərpusti, de bama sturili, kokər je an djav,da mi tega zapelavca bama častiliinu njemu eno trnasto krana na glav postavili.
Pilat govori Judom1Storite žniəm, kar vi očite, de se ba temu hudobnemo folku žiə enkrat sniəgalo inu zadajsti zdelu.
2.1.1.9. Kronanje s trnjem
Vi moji tovarši inu brati!Pošlušajte, kaj jest vam očem povedati:Te zapelavc se je za eniga judovskiga krala unkej dajavinu sam sebe za Sinu Božiga imenuvov.Storimo za en kradək čas eno igravcuinu ga kokər eniga norškiga krala kronejmu.
Drugi Jud28Ja, jest žiə eno trnasto kranu v rakah držim inu mam.Skuəz le-tu jes tudi nigovo svetuəst na znanje daminu ta-isto niəmo rad sam dam.
Prvi JudPojdi ti, pərnesi sam hitru en stav,da se an gar posadi, kakər na en kralovi tran.
Četrti JudTo imaš ti zapelavc toj tran,jest očem tudi koj storitiinu njega gar na te tran posaditi.
Tretji Jud govori ČetrtemuTi brat, ogrni mo le-ta plajš;kateriga ti v tojeh rakeh držiš inu imaš,de se te zapelavc bo prav mogu častiti,sicer bi an nas mogu ob našu šlužbo pərpraviti.
Četrti JudJa, ja, jest očem tu koj storitiinu njemo te plajš okuəli ogrniti.
Prvi JudDa te ba en vsakkatiəri ležej mogu za eniga krala spoznati,je tebe potriəba tudi en kralovi sceptar v rake dati.Vzemi tedej od mene leta sceptar zlat inu liəp tudi,k enimo znaminjo, de si en kral, brez kralestva inu brez ludi.
Drugi JudDa nemo le-ta krana doli na pade,je potriəba pərtiskat brez vse gnade,da an skuəz le-tu saja oblast na zgubiinu sam sebi ena veliko škadu na stori.Hunedba marta tudi h pomuəči priti.Vzemi taj ti inu meni pomaj,jest storim kar marem, dəkler me na bo kraj.
Drugi Jud1Kaj diəlaš, da bol na pərtisniš? Jest miənim, da ti žniəm eno usmilenje imaš.
Tretji JudAl kna vidiš, da jes naložim vso mojo muəč?29inu tudi pərtisnim, kar je meni mogoč.Zdej se pak tebi triəba ni bati,da bi nimo magla ta trnava krona dov rəz glavo pasti.
Potem pride Prvi Jud s kijem in udari po drogu za kronanje in tako govori.1Češen, češen, češen bodi, ti judovski kral.
Prvi JudZdej smo tega zapelavca žiə dojsti častili,ga bomo tudi koj pred naše oblastnike postavili,da ga baja oni h temu križu magli obsoditi,sicer nam na marejo zadojsti storiti.In vsi odidejo.
2.1.1.10. Pilat obsodi Jezusa na smrt
Pilat sedi na prestolu in Pilatova žena nastopi in govori tako.Jest Pontiusa Pilatuša zakonska fravavam bam s kratkemi besiədemi na znanje dava,kaj za en strah inu težav səm jes nacoj trpela,da celu nuəč nisəm eni počitika imela,səm od strahu na celem životu trepetala.Je čudu, da səm še pər živlenju ostala,zavolu Kristusa, člaveka pravičniga,katiərga te folk oče storiti krivičniga.Mislim tedaj vse mojmu gospuədupovedati, da bi ga magla od krivične sodbe obdržati.
Tedaj se obrne k dekliHilaj tedaj, šlužavna, h mojmu gospuədu priti,inu povej, da jes mam ž niəm ene besiəde govoriti.
Maja gaspa, niəh volu očem jes hitru dopovniti,kar oni zašafaju, mare hitru storjenu biti.
Častitlivi gospud Pontius Pilatuš,nih gospa nehaju skuz mene na znanje dati,da oni želiju ene besiəde ž niəmi govoriti.
PilatežPojdi inu reci,da moja gaspa pride sam h meniinu meni poviə, kar želiə.
Častitliva gospa, niəh gospuəd Pontius Pilatežnehaju skuəz mene jəm oznaniti:koj hitru tedaj maju oni h niəm priti.Kar oni želiəju, jəm očiju enu lehkotu storiti.
Pilat stopi s prestola, žena gre proti njemu; priklonita se drug drugemu in žena govori Pilatu.Pontius Pilatuš, zakonski Gospuəd moj,naj da jest govorim ene besiəde s taboj.Zakaj jes tebi na marem zadojsti povedati,ampak očem od tega tudi koj movčati.49Ampak tebe prosəm inu tudi poviəm:obene krivične sodbe na stori žniəm.Aku ti oč tega pogublenja riəšen biti,mareš tega nadovžniga fraj inu ledig spustiti.Al pak ti tega k smrti obsodu boš,večnemu pogublenju nigdar adšu na boš.Dobru tedaj premisli ti inu sadi,kakər se tebi pravičnu zdi.
Pilat govori ženiMaja Gaspa, taja prašnja mare ušlišena biti,kiər ti želiš za tega nadovžniga človeka prositi.inu mene s tabo vred h pravici napelaju.31Jest očem na taje prašnje, maja Gaspa, vse storitiinu tega nadovžniga fraj spustiti.
Pojdi, ti šlužavnik moj, inu maš niəm povedati,da oni majo Kristusa zopet pred me pərpelati.
Služabnik govori Pilatutojo povelo očem jest koj dopovniti,kar ti zašafaš, ma koj storjenu biti.
Služabnik gre k Judom in tako govori.No 151Moj Gospuəd vam pusti skuəz mene na znanje dati,da imate Kristusa zupet pred njega pərpelati.
Judje nastopijo s Kristusom pred Pilatom. Pilat vstane in vodi Kristusa pred ljudstvo in tako govori.1Poglejte, kako səm jest le-tega nehav zgajžlati inu stepsti. De bi an glih kej hudiga sturu, sej je an žiə zadajsti martran inu štrafan. Poglejte, al je an anemo človeko glih.
Vsi Judje obenem1Križej ga, križej ga!
Pilatež1Al bam jes vašiga krala križov?
PilatStopite tedej eno malo od mene na eno stran,da jest premislim, kaj za eno sadbo jest čriəz njega storit imam.Nekoliko razmišlja.
Pilatež1Jes tebe oprašam, kaj za eniga rodu si ti?
Pilatež1Al ti meni celu nič na odgovoriš? Al na viəš, da jest imam oblast, tebe križati, al pak tebe ledik spustit?
Kristus1Ti bi obene oblasti čriəz me na mev, kader bi tebi od zgora dali na bilu danu.
Pilatež1Jest očem tega člaveka fraj inu ledig spustiti.
Vsi Judje obenemAl ti nam tega člaveka ledik spustiš,taku mi očemo tebe pər tem cesarji močnu zatažitiinu tebe ob taja šlužbo pərpraviti.
Pilatež1Jest səm nadovžen na krvi tega pravičniga člaveka. Glejte vi zatu gari, kaku bate abstali.
Vsi Judje obenem1Njega kri badi čriəz nas inu čriəz naše otrake.
Služabnik prinese vodo. Pilat si umije prste in zlomi palico ter govori sodbo.1Jest, Pontius Pilatus, deževski oblastnik ino Rihtar,52 nikar koj v temo mestu Jeruzalem, ampak tudi v ciəlej Judovskej deželi, od cesarja Tiberiusa prid postavlen sodnik, imam vso oblast storit ino napovedat ino kar pravica pərnese. Tudi te sadabnike tej smrti čriəz dati. Zatorej səm jes tudi Jezusa Nazarenskiga, silnu pred mano zatoženiga od višeh farjov, oblastnikov,
33
pisarjov, farisearjov inu drugeh judovskeh besednikov, pərsilen obsodit.Zakaj an je pred tem folkam krivičnu govoruinu po ciəlej judovskej deželi anu veliku zmatu stuəru,kiər se je an za Sinu Božjiga, za Judovskiga krala ven dajavinu po ciəlej judovskej deželi te folk zapelvov.Uržah tega mare an ta sadba zašlišati,da jes pred tem folkam žiə enkrat marem žiher ostati.Zatori očem jest njega tudi zdej obsoditiinu temu hudobnemo folku enkrat zadojsti storiti.Ti imaš na gara Kalvarijo te križ na tojej rami nositiinu potiəm na ta-istem špotliv viseti inu umreti.
→ Zdej, vi rabelni inu beriči,dobro ino močno ga zvežite s temi štriki.Le-tega imate dobro varvatiino z nami na goro Kalvarijo pelati.Tam bode on prejev soj lon,katiriga si je zaslužov on.
2.1.2. Drugi del. Jezusov pasijon
Večerna predstava
2.1.2.1. Prolog k pasijonu53
Najprej predgovor.No 1Andohtlovi vkəpej zbrani pošlušavci!Moj inu toj Jezus ciəlu nuəč v kihi zaprt sedi,tu je uržah moji inu toji pregriəhi.Vse rad inu volnu an le-tu trpi,da le za griəh tega sveta zadojsti stori.Uči se, moj člavek, rad inu volnu trpeti,al očeš k Jezusu inu Mariji v nebiəse priti.Ah! Kaj za eno žalost je Marija imela,kadar je nje Sinu s tem težkem križam obloženiga videla.Kaku se je ana prestrašila, da, celu omedlela.Imej enu osmilenje, moj člavek, iz Marijo Devico.Glihej viži je enu usmilenje imela Marija Magdalena,kiəra je iz lubezni njemo eno ruto podelila,54v ta-istu se ubrisati ukazala.Kiər so Judi Jezusa žiə na garo Kalvariju pərgnali,so ga da parnaziga sliəkli,gar na križ poluəžili,taku nausmilenu rəzpenjali,da so kite ino žile v njemo pokale.Potiəm so križ v ziəmlu vsadili,Jezusu spet vse rane ponovili,vənder je Jezus iz glasno štimo,iz lubezni pruti Očetu nebeškemuzavpov inu reku: Ače, odpusti55→ 34griəhe mojem sovražnikam,zakaj oni na viəjo, kaj diəvaju.Ah! Kristjani, naš izveličar Jezus Kristusbade tudi nam naše griəhe milostlov odpustu.Imejmu enu prav usmilenjepruti našemu izveličarju, Jezusu Kristusu,inu venčkrat v vašeh srceh premišluvajteinu vaše rive inu težave v trpliənje Kristusa Jezusa sklenite.56Taku bademu tudi zaupalienbart tu plačilu prejeti,z Jezusam se v nebiəseh vesilili,kar jest vam inu meni umšam. Amen.
2.1.2.2. Peter in dekla vratarica 57
Prvi Jud govoriKaj je nam višem hvapzam tukej na dbaru začeti,dokler ti viši farji se znajdejo v temu rati?Pak kaj za eno sodbo bado oni čriəz Jezusa sklenili?Jest pak rajtam, da ga baja k smrti tega križa obsodili.Mrzlu nam hlapcam bade ciəlu nuəč tukej stati,potriəba bi bilu, za enu malu ogna gledati.
Drugi JudJa, peč dobru bi bilu, da bi se mi magli h tej topluəti pomagati,dərgači mi na marmu na temu dboru ostati.Dokler si ti srčen, glej nam ogna zadobiti,sicer marmu vsi od mraza pogeniti.
Tretji JudDobru bi bilu, pa kej očemo mi ogna dobiti,da bi mogli našemo želju zadojsti striti.
Prvi JudPak počajte, jest očem jiti iskat hišnu deklu,da nam pərnese živiga vagla, malu al velku.
Prvi Jud, tedaj nastopi Prva deklaAl si ti hišna dekla, meni koj povej,da te bam vedu prosit za ena riəč naprej.
VrataricaJest səm ana dekla te hiše. Pa kaj oč,jest bam tudi storila, da ba le meni mogoč.
Prvi JudSi šlišala, pərnesi nam živiga vagla, tudi položi triəske gar.37inu pərnesi nam hlapcam unkej na te dbar.
DeklaEno lehko riəč želiš inu prosiš mene ti.Le-tu meni storit obena težava ni.Le pojdi hitru h tojem tovaršam naprej.Da badem storila, kar od mene želiəš, jəm tudi povej.
Prvi JudTa dekla mi je ojgna pərnesti oblubila,pak vənder na viəm, al bo v djani dopovnila.Zakaj sedej temo ženstvo nič ni verjeti,se mare v anej uri petnejstkrat tovstu zlegati.
Dekla pride z ognjem. Tretji Jud govori.Vidite, ta dekla žiə gre, se vənder ni zlegala,ampak sojeh besedi resnična ostala.Tudi nam nese gorečo vagle,da se bamu vsi lehku zagreli pale.
Dekla tako govoriVidite, jest səm ojgna žiə pərnesla,al nisəm zadojsti šikana bila,v kratkem času goreču vogle storila.
Drugi JudAl očeš, da bi mi tebe zatu hvaliliinu klobuke pred tabo doli nosili?Te ženstvo oče za vsako riəč hvaleno biti,inu očijo, da bi imeli klobukepred niəmi doli nositi.
Druga dekla nastopi. Tretji Jud jo nagovori.Al si prišla ti, da bi te hvalili mi,kokər taja tovaršica od nas želie?
Druga dekla govori38Na, na, jest səm le prišla s fiərbica unkej,gledati gduə inu kaj za eni ste tukej.
Prvi Jud govoriJa, peč prav zdej si sama resnicu obstala ti,kekər se sicer gmajn od ženstva govori,da oče vse vedet, vse šlišat, kar se govori.Vsim ludem je dabru znanu,da tu ženstvu temu fiərbicu narbol je podanu.
Druga dekla govori in Peter hodi okoli ognja.Kaj praviš ti, sej maštvo nič niste bulši, kakər mi.Sej glih ravnu taku očte vse vedet, vse šlišat, kar se godi.Mi očemo od tega ko tihu djati,keker pa taku zuəprnu govorjenje naprej gnati.
Četrti JudJa prav maš ti, da nas tihu djati upominaš tudi.Skuəz taku zuəprnu govorjenje,da bi mava pastat ena srd ali bajenje.
Drugi Jud nagovori PetraGlejte kaku le-ta okuli nas hodi inu se trese,alpak le od mraza trepeče.Ali ti je mraz, pojdi sam tudi tiinu grej se z nami hlapci tudi.
Nato govori PeterPər ogni greti je dabru, viəm,jes tudi rad grem, da se le sagreti smiəm.
Prva dekla39Miənim, da jes tebe dobru poznam,kiər te še jes skuəzi v mojem spominu imam:de si se ti tudi s tem Galilejcam ukuli vačuinu žniəm te ludi na favš vero prebračov.
Peter govoriO žena, jest na viəm, kaj ti govoriš.Ti mene gvišnu po krivici dovžiš.Tega člaveka jest nikar ne poznam,kiər jest druje za maje pərjatale imam.
Tretji JudZa resničnu si ti nigoveh jagrov eden,tudi dərgači reči na mare abeden.Sej ti lapu po galilejsku govorišinu nas vənder vse vkupej oslepit želiš.Sej tebe taja špraha rezadene,de si ti tega zapalavca vere.
PeterO, kaj praviš inu koku govoriš,da ti meni eno tako krivico striš.Zakaj kader bi jes le-tega člaveka paznav,bi tukaj med vami nikol na hadu.Jes bi se vas inu vaše oblasti bavinu taku z drujemi jogri v biəg podav.Inu taku jest ja nisəm, za katerga mene spoznaš.Iz tega se lehku dal vzame, da ti mene kna poznaš.
Drugi JudResničnu je, kar je ta žena od tebe poprej govorila.Resničnu inu pametnu je ana storila.Jest səm te sam v tistem vrtu pər nemu vidu stati,s še več drujemi tovarši inu brati.
Druga deklaLe-ta je tudi z Jezusam Nazeremskem okuəli haduinu po cesarskem te ludi matu.Koj poglejte, kaj an za en klajder nosi inu na sebi ima,zatu se an lehku za sojga jagra spazna.
PeterOd nebiəs pobi mene na mesti ta grumska strevainu mene živiga požri ta zemla,al səm jest Jezusov znanc al tovarš,za katiərga ti mene držiš inu spoznaš.Ja, hudiču čez me vso oblast dam,al jest tega člaveka viəm inu poznam.
Prvi JudKovni inu zaruəti se kokər ti oč,tebi nam tajit pak ni mogoč.Kaj baš ti starc talku taju al vekov,al nisi Malhusu v pungarti tu vohu odsekov?59Poberi se ti od nas prač,mi hvapzi tebe ležnika med sabo na trpimo več.
Po teh besedah Peter odide. Prvi Jud govori.Kaj je nam sedej višem hlapcam storiti,trebi je sedej gduəmu hoditi,da mi dama naše šlužbe na bama mudiliinu skuəz tu naše više jezne storili.
Prva deklaTaku le preci pojte naprej vaš pat,nama pak še hoditi ni tak nat.Medbi se še očma eno malo delej tukej pər ogni muditi,potiəm bomu tudi mogle najnu dovžnust storiti.Obmolkne in se greje, nato govori spodaj navedene besede.Same pər le-tem ojgni na marmu dovgu stati,kiər so se proč podali najni komarati.6041Judje odidejo.
Druga deklaJa, ja. Jest žiə grem. Pojdi ti tudi z manu.Vzemi ta stav zad inu ga nesi damu,da se kej na ubije inu celu na zgubi,da se skuz tu dama kaka jeza na godi.
Prva dekla govoriJa, ja. Le-tu badem jest tudi storila,kokər si ti sedaj k meni govorila.Pak glej, da ti tudi saba vzemeš ta stav,da ne bade skuəz toja namarnost zuna astav.61
2.1.2.3. Jezus v ječi
Prvi JudJest očem sam tukej na vahti stati,viədba se pak morta vajinemo devo62 podati,s oražjam se jes tudi očem oskrbetidi mi te zapelavc na bo mogu un s kihe ujəti.
Drugi JudZdej marma medba hitru damu hoditi,kar bo potriəba h križajnjo pərpraviti.
Tretji JudTi pak dobru vahtej inu skrbnu stuj,pred tem zapelavcam se pak nič na buj.An je žiə dobru zaprt v kihi, se nam nipotriəba bat, da bi mogu unkej ujəti.
AngelOh Jesu, skuəz toju veliku trpliənje,42boš vsim pərneslu to večnu vesele.Potraštan badi od nebeškiga Očeta,dokler skuəz le-tu badeš ti zaduəbu,kar je biv Adam žiə davnu zgubu.
KristusAh folk, ah folk lubeznivi moj,kaj səm jes tebe stuəru, jes Stvarnik toj?Iz Egipta səm jest zate te Egiptarje tepu,ti pak si mene do parnajiga sliəku.
Prvi JudPrav so ti viši farji strili,da so tebe h križu te smrti obsodili.Prav je, da se an tak galf umori,kiər mati inu zapeluje te ludi.
AngelPotraštan badi, ah Jesu, ti našu vesele,dokler je bilu vselej taju veliku želje,temu rivnemo člaveku pamagati,sej ti te nebeški Ače oče vselej na strani stati,zatorej se srčnu v to smrt podejinu temu rivnemo človeku pomaj.
KristusAh folk, ah folk lubeznivi moj,kaj səm jes tebi stuəru, jes Stvarnik toj?Ti mene za narvečiga hudobnika držiš,kiər ti mene na križi umoriti želiš.
Prvi JudGlih prav se tebi godi,da mareš v kihi zaprt sedeti.Poprej si drugem atu na strani stati,zdej pak sam sebi na mareš pomagati.
Angel stopi pred ljudstvo in govoriVesiəle badite, o karšanske duše,kiər Kristus nase vzeme vaše griəhe,za volo katiəreh an tulkaj trpi,43inu celu preliti mare sojo Sveto riəšno kri,h traštu inu h veselo vašem dušam,da baš ti, člavek, od peklenske ječe riəšen.
KristusAh folk, ah folk lubeznivi moj,kaj səm jes tebi sturu, jes Stvarnik toj,kiər mene tako špotliv polonaš,kiər ti mene z badečem trnjam kronaš?
Prvi JudGlih ena taka trnava kranaje magla tebi pərpravlena biti,da ju mareš na tojej glavi občutiti.Kaj baš ti coprnik velku govuru,sej si ti prej dojsti hudiga stuəru.Ti pak koj tihu dej inu movči,sicer jas tebi taju kranu še bol gar na glav potovčem.
Zdaj nastopijo vsi Judje. Prvi Jud tako govori.Zdej je žiə cajt s tem coprnikam en kanc storiti,ga očemo tudi koj un s kihe potegniti.
Drugi JudLe-tu je njega suknja, ju marmu na njega djati,da ga ba mogu en vsaki ložej spoznati.Potiəm ga očemu s križam na gara Kalvarijo gnatiinu mu tam nigov zašluženi lon dati.
In ga oblečejo; ko so ga oblekli, govori Drugi Jud.Kriste, al si slab, le-to palcu poglejinu si ju na taje rame podej,da se baš ti opiərov na nja,kada pojdeš na gara Kalvarijo.
Kristus44O križ! ti sladka postel maje duše!Skuəz te bam jes odpəru vrate nebeške.Ah križ! skuz te bam jes zaduəbu,kar je biv Adam žiə davnu zgubu.Oh križ! s tabo jest očem na gara Kalvarijo hoditiinu tamkej jest očem Ačetu nebeškemu gar ofran biti.
2.1.2.4. Jezus nosi križ
Marija govori JanezuO Johanes, lubi Johanes moj,ti še meni na strani stuj!Te prosəm, pokaži ti meni en kraj,de badem jes magla videt sedajmojga Sinu Jezusa Kristusa,s tem težkem križam obloženiga,inu žniəm govorit eno besiədo,da od žalosti kna omerjem celu.
JanezOh Marija! S tabo pojti sedej,səm jes pərpravlen vselej,pojdi, očma jəti na guəno stran,bodema videva, kiər bo toj sin nama pruti pərpelan,tam ga badema videva jest inu ti,katiərega najnu srce želi.In stopijo na stran. Kristus pride obložen s križem in sreča Marijo.
2.1.2.5. Jezus sreča svojo žalostno mater
MarijaO Jezus, ti moj lubeznivi sin,iz ciəliga srca jes tebi pərstopit želimpak vso maju želje je zabstajntebe riəšit od tojeh sovražnikov.O kaku stepen, zgajžlan inu ves rəzbit,kako strašnu rəzmartran inu s krvjoj oblit.O moj Jesu! kaj za eno martro ti trpiš,kiər mareš nesti te težki križ!Da lih si temo folku veliku dobriga stuəru,vəndər se čriəz te ni obeden osmilu,da bi tebi pomagov nesti le-ta križ,katirga ti na rami držiš.
Kristus govori z Marijo, svojo materjoMarija, lubezniva maja Mati,jest na marem delej pər tebi ostati,zavolo mene ti nimaš tolku žalvati,sej tu jes rad inu volnu trpim,da jest za griəh tega sveta zadojsti storim.
Prvi JudŽena, poberi se proč s tojem šrajam,s tojam jokam inu klagujanjam.Na boš venč riəšila tojga sinu,kiər je s štriki zvezan trdu,dokler je temu folku zmatu delovinu ž nigovem favš ukam veliku ludi zapelov.Skuəz tu si je an zašlužu to smrt,tudi bade an magu špotliv na križi umrit.
Tretji Jud govori MarijiŽena, poberi se prač od tojga sinus tojem šrajam inu z jamerno štimo.46Tega z našeh rak na baš več riəšilainu njega prostiga storila.Zakaj an ba s temi trejemi žrebli,katiəre v majeh rakeh vidiš ti,gar na le-ta križ trdu pərbit,na katiərem bo mogu špotliv viset inu umrit.
Judje odidejo s Kristusom. Marija, Janez in Marija Magdalena se obrnejo k ljudstvu, Marija govori in se onesvesti.No 55O jest boga žena inu sruəta zapušena!Kaku səm nekədaj bila vesiəla inu češena.Sedej od žalosti marem umreti,mojga sinka rane na marem sašteti.O Jesu, ti moju vesele inu prelubi sin sam,kako trpliənje inu žalost zate imam!Avbe, maju srce! Ah! de se le-tu niəmre Bogu smili.64O Judi! čmu ste taku martru naredilimojmu sinu, kjer je vam vse dobru davinu med vami pravičnu prebivov?O člavek! jes tebe iz srca prosəm,pomaj mi, da jest taku žalost sama na nosəm.O jomeni! prejomeni! Kam jes pridem,od žalosti glih kar se sasedem.Avbe, od žalosti jest žiə dušo pustim,o Buh, tebi maja dušo pərporočim.O člavek, očeš v tojmu srcu pomisliti,mojga sinu trpliənje v misleh nositi.Ti Judi še venč očiju mojmu sinu storiti,tepeniga inu slabiga na križ pərbiti.O Johanes, ti lubi pərjatel moj,kna zapusti me, temuč pər meni stuj.47Glej, ti Judi se še z mojmu sinam nisu napitali,na gari Kalvarji še veči martre mo badejo nakvadali.Ah, katera mati bi se na jokala,kader bi sojga sinu taku krvaviga ogledala.
Janez govori MarijiAh luba mati! Badi potraštana,saj ti na badeš zapušena.Jest səm toj sin, kaj očeš, da strim?Kar bo potriəba, ti vselej odgovorim.Taku žalostna na bodi toja dušica,cartana mati inu božja rojenica.Vstani gori inu z mano imaš hoditiinu toje objokane očiəse umiti.Čmu ti taku močnu klaguješinu žalostniga srca milu zdihuješ?O prežalostna luba maja mati,movči, jest očem za te žalvati.Vstani gari inu pojdi z manu damu,ti ja taku jokaš, da te konc skaru bo.Na buj se, meni se imaš pərporočiti,saj te sin mater nuəčem zapustiti.Vstani gari, ven iz srca spusti žalost,saj si žiə jokala inu plakala zadojsti.In odideta.
2.1.2.6. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Prvi Jud govoriSimion Cirenus, od kod inu kam greš ti?
Simon Cirenus govoriJest pridem od pristave sam.Kam jes grem, tu vam povedet nisəm dovžan.
Drugi JudTi mareš za tega zapelavca te križ nositi en čas,da bama meli na gara Kalvarijo žniəm en kradək špas.
Simon CirenusPokaj bi jest mogu za tega zapelavca te križ nositi,sej mi ta člavek ni stuəru dabriga nikoli.Le-tu se tudi nema zgodit po vašej voli.
Prvi JudTi pa mareš za tega zapelavca te križ nositi,al pa mareš pred nami mərtu obležati.
Simon CirenusPrej da bi jes mev pred vami mərtu obležati,taku səm pərsilen, za tega zapelavca te križ nositi.
2.1.2.7. Veronika poda Jezusu potni prt
O Jesu Kriste, ti moj dobruətlivi Gospuəd,kaj mareš trpeti inu prestati nadluəg.Kiər si glih ciəliga sveta Odrešenik,vendar si pərpelan kokər te največi griəšnik.Ves tepen inu s kərujoj obdan,s tem težkem križam obložen inu zapluvan.Črez tu še mareš sam te težki križ nositi,kiər si glih slab inu trdu zvezan s temi štriki.O kadar bi jest tebi magla pərstopiti,rada brez adlaga bi jes atla tu tebi storiti.49Jest səm pərpravlena tebi to ruto dati,de bi si atu taja kri nater obrisati.Vzemi tedej, o Jesu, ruto majoinu obriši tu krvav obličje taju.
Kristus govori VeronikiTo imaš, Veronika, nazaj taja ruto,katiəro si ti meni podelila v krvavem puətu.Za lan se baš ti z meno v nebiəseh veseliva,kiər si ti meni h šlužbi le-ta rut podelila.
Prvi JudOho, ali kar hitrejši hoditi ne znaš,en dovgi pat pred sabo na gara Kalvarijo imaš.Pojdi precej naprej, ti žlehtni zapelavc,več na baš ludi galfov, ti žnadravc.Zdej si pomagej z našeh rak pritiinu z našeh štrikov se ledig striti.Hitru na gara Kalvarijo maš hoditiinu tamkej to špotlivu smrt storiti.
Veronika proti ljudstvuPoglej, o člavek, kaku je navštavtnu,vso krvav, grdu inu obavtnuto sveto obličje Jezusa Kristusa,tojga inu mojga Izveličarja.Poglej, kaj je magla Jezusava glava prestati,zadajsti oznanujejo nigovi krvavi žlaki.S pestmi so njega obličje dregali,lasi inu bradu su mo unkej pipali.Vse le-te martre se je Jezus volen dav50inu za nas griəšnike radavolnu prestav.Te prosəm, o člavek, kar vidiš,da jes u mojeh rakeh nosəm,na le-tu krvav obličje nikol ne pozabi.Te spomin ti trdnu v tojem srcu uhrani,zakaj le-tu te bo držalu od velikə pregriəh,de boš mogu enkrat ležej h Jezusu v nebiəse priti.
2.1.2.8. Kesanje apostola Petra
Jest Petrus očitnu obstoim inu spoznam,de səm en velik griəšnik, vam vsim na znanje dam.Kiər səm zataju mojga Boga inu Odrešenika,Jezusa Kristusa, mojga mojstra,kiər je mene gori vzev za sojga šlužavnikainu mene postavu za jogra inu mašnika.Skuəz tu je an meni dav taku gvavt inu oblast,katiəra premaga deleč vso posvetno čast.Taku da bi jest mogu griəhe odpustiti,kruh inu vinu v njega telu inu kri preobrniti.K enemo apostelnu je an mene povišov,s sojem mesam inu s krvjo našpižov.K mojem nogam je an padu tudə,ta-iste umiv, obsušu inu polubu!Le-te inu še druge dobruəte več,katiəre na marem dopovedet jest,je Jezus Kristus podiəlu menives cajt v mojem živleni.Taku da bi jest mogu njega čriəz vse lubitiinu nimo stanovitnu šlužiti.51Səm riəs njemu oblubu zbiəst šlužavnik ostati,tudi rajši za njega moju živlenje sam dati,kokər mojga lubezniviga Mojstra zapustiti,še men njega inu nigovo vero zatajiti.Inu vənder, o hudaba prevelika maja,katiəro səm dopərnesu čriəz Gospuəda mojga:səm prevzetnu očitnu njega režalu,kiər səm ga taku špotliv zataju,da preden je peteln zapev dbakrat,səm jest njega zataju trikrat.Ja, jest səm se celu zaruətu inu zapərsegu,da za Jezusa mojga Mojstra nisəm vedu.Delej səm reku: grumska streva mene ubiinu ta zemla mene živiga požri,al səm jes Jezusov znanc ali tovarš,za katiəriga ti mene držiš inu spoznaš.Inu za volo te velike hudobe inu pregriəhespoznam, spoznam, de səm zgubu gnado inu nebiəse.Səm sebi tudi zašlužu v resnicivečne martre trpeti med vsiəmi hudiči.Ali vənder, o milost, lubiəzen prevelikamojga Jezusa inu Odrešenika!Jezus je sojemi gnadlivemi očmi name pogledu,66da bi jes nikar ne cagov, temuč pokuəro delav.Kiər pak jest spoznam maja hudaba inu ta veliku pregriəhu maju,bodem nuəč inu den sovze tačuinu naprej mojga Boga stanovitnu prosu,52da bi odpušanje mojeh griəhov dobivinu se enkrat z Jezusam v nebiəseh veseliv.Uči se, moj človek, z mano pokuəro delati,de te peklenski sovražnik na bo mogu zapelati,kokər je Judeža Iškarjota umatu,de je scagov inu sam sebe obesit mogu.Pokuəro, pokuəro imaš ti člavek storitial se ti očeš z Jezusam v nebiəseh veseliti. Amen.
2.1.2.9. Tri Marije
Marija Magdalena govoriO mi boge žene inu slabe,kaj za ena žalost smo mi dočakale.Kiər si, bogati inu sruəte,smo zaduəbili milost, gnado inu dobruəte.Ti pak mareš to špotliv ime imetiinu taku grozovitnu martro trpeti.Ah, žalost mojga srca prevelika,kiər se na marem držati od joka,kiər marmu Jezusa, to nadovžnu jagnje, gledati,tej velikej martri sam pərpelati.
Marija mati JakobovaRavnu taku se meni godi,kiər šlišim te šraj teh hudobneh ludi.Kaj za ne velike martre so njemo naredili,še čuda, da so ga pər živleni pustili.
Marija SalomaAni baju njega še na gara Kalvariju gnaliinu tamkej še veči Martre nakvadali.Ti nausmileni Judi nuəčejo žniəm usmilenje imeti,da ba mogu Jezus še veči Martre trpeti.Da glih je slab inu ves s krvjoj obdan,vənder bo od Judov na gara Kalvarijo smrti pelan.Srcam rada bi jest otva njemu pomagati.Ah, kaj za enu žalost občuti Marija, nigova mati!Ah, žalostnu je maju srce,ah, Jezus, ti moj trošt inu vesele!Očemo stopiti eno malo na eno stran,bodemo videle, kiər bo naš Jezus nam pruəti pərpelan.
Kristus govori trem ženamO vi, jeruzalemske žalostne žene,na jokajte se čriəz me,ampak same čres se inu čres vaše otrake.Ba pəršu ta čas, kiər porečete:srečne so te teliəse,katiəre niso nosileinu te prsi, katiəre niso dojile.Inu bojo zavpile:Pokrite nas gare inu skale.
Prvi Jud govoriO maj, kaj očeš ti tukej dovgu statiinu s temi ženami zabstojn pledrati.Koj precej pojdi naprej toj pat,kiər še imaš deleč hoditi odtod.
2.1.2.10. Jezusa pribijejo na križ
Prvi Jud govoriZdej, vi hlapci, srčnu na njega skočiteinu dba iž njega le-ta suknjo potegnita.Potem ga očemu na križ položitiinu s štriki nigove rake inu nage rəstegniti.Glih kokər struna mare rəstegjen biti,potiəm ga očemo trdu na križ pərbiti.
Drugi JudTi zapelavc, zdej smo mi to oblast zadobili,da te bamo žiə enkrat na te križ pərbili.Storimo taj, kar je nam mogoč.Səm gmajten, da te zapelavc žiə enkrat pride ad nas proč.
Tretji JudTa štrikje žiə pərpravlen imam,katiəriga jes tudi rad sam dam.
Drugi JudTi brat, stapi na guəni kraj naprejinu mo štrik na rake podej.Le vliəci kokər ti oč,jes bam tudi potegnu, kar bo meni mogoč.Taku ga bamu prav rəztegnili,da baja glidi iz njegovega kraja stopili.
Četrti JudTudi nigove coprske nage na baja fraj ostale.Jest bam tudi potegnu, da baju v njemu žile pokale.Kar si je zašlužu an,zdej ba na križ pərbit za soj lan.
1Nota bene. Prvo besedilo je prepisano v enoti No 79. 68
Aden, dba, tri,naj te zapelavc le trpi,tri, štiri, pet,zdej ba te zapelavc skaru na križ rəzpet.Štiəri, pet, šiəst, sedem,sej te zapelavc ni drujiga vriəden,kakər da se ma an tak špat naredi,katiəri je matu inu zapelav te ludi.
Prvi JudKladiv žiə tam leži,sam v rake mi ga dej ti.Rake nu nage marju s kladium pərbite biti,da se na bo mogu is križa dol rešiti.Te tumpaste žreble jest žiə v rakeh držim,s katiəremi badem jest tega zapelavca plačov žniəm.
2.1.2.11. Vojaki kockajo za Jezusova oblačila
Prvi JudMi smo tega zapelavca na križ pərbiliinu si naše srce prav nad njem shladili.Do parnaiga smo ga sliəkli,z nigovem oblačilam sam pərtekli.Le-tu je njega plajš, kam ga očmo djati,kaj se vam zdi?Mi ga očemu predati,denarje med nas rəzdeliti.Dabru smiəmu v tabernu hoditi,tudi žniəmi v taberni očemu prav dabre vole bitiinu eden drugemo povsem napiti.
Drugi JudNikar na pruədejmu tega oblačila,56med nas razdelit bi guərši bilu.Jest vam poviəm, pər mojej vesti,obogejte mene, jest vam poviəm zadojsti.Moji otroci dama naj skačejoinu čemerne gvante na se oblačijo.Maja vola bi gvišnu bila le-ta,da bi ta plajš med nas rəzdelit otla.
Tretji JudS tiəm oblačilam dərgači storit na viəm,na štiəri tale rəzdelit jes vam poviəm:en škric meni, tega drujga tebi, tretkiga njemu damu.Taku gari se zdelit v mojej priprosti spoznam.
Prvi JudTi si nekədaj en žnidar biv,veliku štritihov si ti narediv.Dokler si ti žnidar, nam te plajš rəzdeliš,al pak meni premalu daš,taku gvišnu za manu pobežiš.
Drugi JudJest səm maje dni veliku plajšov zrezov,za tega volu še ubeden za manu ni bižov.Taku znaju žnidarji zdej zbestu šivati,da brez naža se mare lehku spargati.
Prvi JudŠtahus,69 le-tu imaš od plajša toj div,57Malhus, tebi šliši menej, kiər si favlasten biəu.Zapelavca səm narbol martrov jest,da je z mojeh ruək le katiəri hudi žlak muəru vzet,zatorej te veči diəu dobru smiəm imeti,naj se vam čudino oče zdeti.
Tretji JudZakaj maš mene za špotovniga držati,kiər meni antulkej kokər tebi nuəčeš dati?Glej, jes tebi dam, le-tu imaš toj diəu,sej səm jes pər križani te ferbežnejši biəu.
Četrti JudSram vajov badi, sej jest najmenej imam.Kar sta meni dava, sej vse za daru spoznam.Sej še imamo venč oblačila med nas rəzdeliti,zakaj bi se otva potiəm taku groznu žaliti.
Prvi JudLe-tu je njega sukna, kiər šiva ni,kar na zrežimu ja, meni se prav škada zdi.Jest vam poviəm, kaj se očmu zmisliti.Merkejte, mi očemu taku storiti:zdej očemu z burfli za njo kobrati,70katiəri jo dobi, se žiher mare štimati.
Drugi Jud58Z burfli še nisəm metav nikoli,vənder očem zdej storit po vajinej voli.Ja, gvišnu se meni čudnu zdi,burfli žiə kažejo, da Robinus to sukno dobi.
Tretji JudZa kaj me držite inu štəmate,čmu mene kar za tovarša na spoznate,sej vselej tako blagu pər sebi nosəm.Al pak jest zgubim, zanjo jest vas prosəm.
Prvi JudOho, jes tudi pər sebi burfle nosəm inu imam,z vami za suknjo od srca rad igram.Hojsa, le srčnu za suknjo vržimo,žiher rečem, da vsi štiəri na zgubimu.Le preci vrži sam, štiəri inu tri,katiəri čriəz sedem vrže, te suknjo dobi.
Četrti JudJest očem tudi te burfle sam vzetiinu jih srčnu po tej mizi vreči.Gduə vi, kaj se še meni pərgodi,morebit da še več vržem, kakər vi vsi.Avbe, zdej vidim, da jes nič ne dobim,od tega pak zdej rad movčim.Le hitru vrži burfle tudi ti,da bama videli, katiəri suknjo dobi.
Drugi Jud59Robinus, s tabo nuəčem kobrati.Eno drugu mav bam gar vstajovinu bam slov jemav.Smrdiju burfli, al sta vedba smrdeča,da me danes taku malu vidi ta sreča.
Četrti JudGlih kaker sliəpej kuri se to zrnu naleti,ta sreča se tebi, Robinus, danes za suknu godi.Kokər si ti atu, se je maglu zgoditi,da smu zgubili,si mogu s kunšti inu s coprnij storiti.
Prvi JudMaju kunšt očem jes tudi skazati,očem te burfle po mizi gar nu dov metati.Hojsa, moji burfli so mi žiə enu blagu pərdelali,me nisu taku kokər vas zapelali.Səm adnajst vrgu, səm suknjo dobiv,bam dama ženu inu otrake rəzveseliv.
Četrti JudImate muət taku hitru za manu hoditi,da poviəmu v mesti, od katiərga je ta suknja dobita.
Prvi JudDokler ti greš, vsi vkup hodimu,zbestu je storjenu,60v mestu Jeruzalem se poberimu.Zapelavca smo žiə na križ trdu pərbiliinu naše šlužbe zadajsti strili.Jest səm žiə žajn, mene so burfli prav zagreli,da bi səda le piti bol jesti kej imeli.Ta zapelavc je žiə na križ trdu pərbit,na bujte se, da bi nam mogu dali ujəti.An bi mogu le en coprnik biti,dərgači nam ne mare dali ujəti.
2.1.2.12. Poslednjih sedem besed. Jezus umrje na križu
Kot prvi nastopi Judovski stotnik in tako govori.Jest havptman al kapitan,od višeh oblastnikov səm biv unkej poslan,da səm tega zapelavca nehav mačnu zvezatiinu pred naše oblastnike pelati.Zakaj an je med tem folkam eno veliko zmoto delovinu skuəz le-tu veliku ludi zapelov.An se je tudi za Sinu Božjiga unkej dajav,tudi celu govoru inu je djav:jest očem te templ božji rezdreti vsegainu v trejeh dniəh gar postavit noviga.Ah fuj, Kriste, kiər si ti sam govoruinu sam sebe h anem ležniku stuəru.Fuj tebi bodi, poprej si ti atu tem drugem na strani stati,zdej pak sam sebi na mareš pomagati.
Člavek, sprebudi se, ah griəšnu srce,inu gar adpri taje očiəse.Poglej na Jezusa, Gospuəda tojga,na Odrešenika ciəliga Sveta.Zapustu je an te nebiəse,prišu je traštat te človeške duše.O člavek, spumni na ta grazavitu martru tojga inu mojga Jezusa,kiər taku volnu trpi zate griəšnika.Ah člavek, al še baš ti naprej grešiv,gvišnu boš ti to gnado božjo zgubiv.Dokler se je Jezus Kristus na te svit podav,62zate taku grozovitne martre prestav,da bi se mev griəšnik od tega griəšniga pata podati,z Marijo s tojem srcam močnu žalvati.Poglej, ah Griəšnik, s tojmi očmi,koku Jezus rəzpetu tebe objeti želi.Prosi za gnado, da pokuəro storiš,inu enkrat to večnu živlenje zadobiš.In odide.
Ah fuj, ah fuj,sram tebi bodi, kiər si djavinu si se za eniga Sinu Božjiga unkej dajav.Ah fuj, ah fuj,zderi unkej taje rake inu nage,na katereh ti visiš,da bama na te vervali pale.
Tretji JudAh fuj, ah fuj, ja sramuj se ti,kiər si se podstopu veliku reči.Le-ta božji templ, katiəri se je gari spuvov veliku liət,le-tega očeš celu rəzdjatiinu v trejeh dniəh zupet eniga drujga gar postaviti.Maj, kej je taja kunšt inu božja muəč,dej nam vedet, aku je tebi mogoč,da ti naprej ta časna baš venč špata trpev od nas.
Četrti Jud63Ah fuj, koku liəp si ti,kokər smo zašlišali mi.Da si ti Sin Božji, si sam govoru,zdej si ti sam sebe k ložniku stuəru.Te gobove si ti ozdrau,te mrtve si ti k živlenju obudu.Žiher rečem, ti si mogu te pravi coprnik biti,dərgači bi na mogu take čudeže storiti.
Prvi JudAl si Sin Božji, taku stapi s križa dali,da bamu mi na te vervali pali.Tedej očmu mi verjeti, da je taja vera ta pravainu se očemu tojo službo podati.Glej koku se ti slinov držiš,al si Sin Božji, čmu ti taku trpiš?
Drugi JudAh fuj, kiər si djav, da si judovski kral.Riəši sam sebe is križa dali,da te bama vervali paliinu te bamo spoznali s le-tiəm,da si ti en pravi Božji Sin.
Tretji JudAh fuj, ah fuj tebi Kriste,kar si ti poprej sam govoruinu sam sebe h ležniku stuəru.Maj, kej so taj jagri ostali,kiər so se od tebe v pungarti u biəh podali,so tekli kokər od eniga zanikarniga [...]64Fuj, fuj, tebe malupridnega,taku pojmu žiə enkrat od tega coprnika,sej nad niəm nič ni videt dobriga.
Kristus na križu. Prva besedaAče, zanesi inu odpusti jim,griəhe mojem sovražnikam vsiəm,kateri mene martrajo inu preklinjajo,zakaj oni na vieju, kaj divaju.
Marija pod križemAh Jesu, ti trošt inu vesele maje,poglej na mene, žalostnu mater taju.Kam se očem jest zdej obrniti,kiər ti oč zdej mene riəvnu zapustiti.
Kristus na križu. Druga besedaŽena poglej, Johanes je toj sin,katiərga jes tebi pərporočim.Badi njega lubezniva mati,le-temu imaš ti na strani stati.
Kristus.Tretja beseda72Glihej viži, Johanes, lubi Joger moj,le-tu imaš vedet od mene zdej koj,poglej, tukej je taja mati,le-tej imaš ti na strani stati,le-to jes tebi pərporočim,bodi ti nje lubeznivi sin.
Kristus. Četrta besedaEli, Eli, lama sabatani!Ah, kaku trpi moja duša inu teluenu naizrečenu veliku žeju,73de bi enkrat za Adamav pregriəhu zadojsti stuəruinu izveličanje celemu svetu zaduəbu.
Tedaj nastopijo vsi Judje.No 11165Taku stujte, da Elias pride,na katiəriga an zdajci kliče inu opije,da njemo bo pomagov iz križa dali,da bama na njega vervali pali.
KristusAh, kaku trpi maja duša inu telu,enu naizrečeno veliku žaju.74
Tretji JudTaku stujte, da jest njemu piti dam,da skuəz le-tu njemu še k večem težaum pomagam.
Četrti JudAh maj, kaj ti očeš njemo veliku pomagati,katiərga bade sam Elias prišu traštati,da an zdajci omerje,kiər ima na njega veliku zaupanje.
Tretji Jud mu da piti.Zdej pij inu žri v toje grlus tem žovcam zmiəšanu vinu,kader ti taku žaju trpiš,da ad žaje taju dušu zgubiš.
Kristus1Zdej səm jest vse dopovnu.
KristusAče, v taje svete rakepərporočim jest maje jagreinu tebi čriəz dam vse maje griəšnike.Vzemi jəh gar za taje otročiče.
KristusAče, v toje svete rakepərporočim jest mojo dušo,katiəro jes pošlem v mojem mrtvaškem puətu.
2.1.2.13. Longin s sulico prebode Jezusovo stran
MarijaO jest boga, prežalostna žena!Kam pridem, kam se diəm,kiər səm zapušena.O Jesu, ti moj sin lubi!Nikar se med nama lubiəzen ne zgubi!Oh, kaku veliku žalost ti meni narediš,kiər jest vidim, kaj ti rəzpet na križi trpiš.Na križ bi rada jest h tebi šla,de bi s tabo vred mərla maja duša.Avbe, na niəm žie več živiga ni,sedej je žiə mərtov, o Bogu se usmili!Od britkuəsti se mu je glava nagnula,kier tolku žlakov je prebila.O Jesu! saj še na taju mater na pozabi,h sebi na križ me gori povabi.Od križa se jest nuəčem geniti,67temveč te očem poprej75 na kriəli nositi.O, de bi se gduə otu usmiliti čriəz sinu mojgainu iz križa vzeti Gospuəda sojga.
JanezBodi potraštana, Marija, ti Mati devica,zakaj je taku žalostna taja dušica.→ Čmu76 ti toku močnu žaluješ,kiər je tvoj sin križan inu Gospud naš,ali je vola božja,bode žiə eniga človeka dav,da ga bo s križa doli spravu.
MarijaAvbe Johanes, h nam senkej negdi naznan gre,so gvišnu Judi, ja žalost inu avbe.To so ti, katiəri so Jezusa na križ rəzpeliinu taka hudaba žniəm začeli.Ani se še njega martrat niso napitali,bojo zupet mrtlemo nove martre nakvadali.
Mi ga bamu iz križa dol jemaliinu njegove trde kosti rəztrupali.Jest se zadojsti na marem mašvati nad niəm,kaku bi ga martrov, jes tudi na viəm.
Tretji JudZdej je cajt enkrat storiti,ga očemo od križa doli vzetino ga vreči v en tak kraj,kekər se njemo sliši sedaj.Z le-tiəm bamu očitnu na znanje dali,da smo ga po zašluženji križali.
Četrti JudPojdi ti, pərjatel moj,inu nikar taku nemarn tukej na stuj,pərnesi sam štrik, kliəše inu lejtro,da se te zapelavc dale vzeme hitru.
Tedaj nastopi LonginusStujte inu henejte proč, vi ludi,kaj jest vam poviəm, pošlušajte tudi vi.Jest, žovniər Longinus imenvan,od Pontiusa Pilateža səm semkej poslan,da imadem merkat inu gledat v resnici,aku je Kristus še živ na križi.Jest očem odpreti nigovo stran z maja sulco,katiəro səm jest pərnesu sam.
Četrti Jud govori LonginusuTaku stori, kar je tebi zaročenu,69inu od našiga gospuəda pərvolenu.Mi tebi tega na bomo branili,kiər smo žiə našu delu storili.
LonginusGlejte, kakər bi biv mrtu, se an na križi drži.Celu milu mu nigova glava na rami leži.Henejte proč, vi moji brati,je živ ali mərtu, je potriəba gledati.Jest očem odpreti nigovo diəsnu stran,bodem vidu, al je kej s krvjoj obdan.
Judje odidejo. Longinus se približa Kristusu in odpre njegovo stran.Kej čuješ, Judovski kral, Gospud naš,al še kej živiga v sebi imaš?
Nastopi Angel in govori LonginusuLonginus, Longinus,kaj si ti stuəru inu kaj si se ti podstopu,de si Kristusa, Božjiga Sinu,taku močnu biv ranu,katiəri pər tebi druziga ne iše,kokər izveličanje taje duše.Zgrivej se, da pokuəro storišinu tu večnu živlene zadobiš.Odpri gar tvoje očiəseinu pogledej na te visuəke nabise.Boga zahvali za to veliku gnadu,katiəru je Kristus stuəru s tabo,da vidiš sedej vse lepu, tənku nu čistu.77Povej tudi drujem, da bojo vervaliinu Kristusa, Sinu Božjiga, spoznali.
LonginusČujte inu pošlušajte vi vsi vkupej,kar je vas, veči inu manši, le-tukej.Jest səm pərmuəran vam povedatiinu vsim vkup v resnici na znanje dati:da je Jezus Kristus pravi člavek inu Buəh,katiəri je meni pomagov iz teh nadluəh,səm jes pərpravlen z mojo krvjo podpisatinu za Kristusa mojo kri prelit,kiər səm jest odpəru Kristusov stran,z mojo sulco, katero jest v rakeh imam.Tekva je nigova sveta kri,na maje bavne inu temne oči.Ta təma teh oči je prešla, je temu taku,da jest vidim zdej prav lopu.Ah kaj za eno veliku gnado səm jest zaduəbuza maju hudobo inu pregriəho.Zdej jes očem doli poklekniti,za gnado ino milost prositiJezusa Kristusa, Sinu Božjiga,na temu svetemo križu rəzpetega.Tedaj poklekne.O Jesu Kriste, ciəliga sveta Odrešenik,bodi pred Očetom nebeškem moj besednik.Poglej na mojo veliko žalost,skaži meni tajo božjo milost,kna naj tajo sveto kri častitonad mano zgublenu biti.Vzemi me gori za tojga šlužavnika,zdej inu po smrti na vekoma.
Marija MagdalenaAh Jesu Kriste, ti moj dobrutlivi Buh!Kaj mareš trpeti inu prestati nadluəh.Nad tabo so se ti Judi zagreli,kiər tebe prečudnu so imeli.Na sviti veči martre ni,kokər je martra taja, Bogu se usmili.O Jesu, ti žlahtni studenc te milosti!Od tebe je teklu krvi inu vade zadajsti.Kdu je, katiəri bi nutu s tabo žalvatiinu toje trpliəne premišluvati,gnado, odpušanje mojeh griəhov zadobiti,da bi jest magla enkratk Jezusu inu k Mariji v nebiəse priti.
2.1.2.14. Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje
MarijaAh, Jest boga srotica marem še več žalvati,kiər na križu mojga sinka marem nehati.O de bi žiə skaru Buəh eniga člaveka dav,de bi iz križa mojga sinka podjav.
JanezBadi potraštana, lubezniva maja Mati,sej jest očem tebi vselej na strani stati!Al je vola Bažja, bade žiə eniga člaveka dav,da ga ba iz križa dali na taje kriəlu podjav.
MarijaNikodem in Jožef iz Arimateje ropotata.7872O Johanes, glej gduə semkej hodiinu še več ludi sabo vodi?
JanezNa žaluj, luba maja mati Marija!To su kəršeniki inu ni judovska loternija.Oni se prav žalostnu dəržiju,se gvišnu teh Judov boiju.Medba očma stopiti na guəna stran,badema videva, kiər bo toj sin iz križa dali jeman.
Jožef iz ArimatejeBadi potraštana Marija, ti Bažja Mati!Glih zdej ti očma tojga Sinu iz križa dali dati.Zakaj jest inu Nikodem sma pər Pelateži bivainu sma tu pərvolenje od njega sprosiva,de marma koj te žreble unkej zdretiinu Kristusa iz križa dali sneti,tudi v eno čisto platno zavitiinu v en nov grab položiti.Na ta vižo ga želiəma pokopatiinu njemo to sliədno šlužbo skazati.
MarijaVidite, vi moji božji možjaki,kaku čudni so mojga sinka žlaki.Od krvi je njega telu taku navštavtnu,vso krvav, grdu inu obavtnu.O luba maja pərjatala dba,Nikodem inu Jožef od Arimatija.Jes vajov prosəm celu lepu,73vzemita iz križa Jezusa, mojga sinu,da ga v maju kriəlu prejemem,poprej da jest od žalosti umrjem.
Nikodem79Jest səm otu, ah Marija, tebi h traštu pritiinu te maju skrivnu živlenje oznaniti.V mojem srcu səm na tihem žalost nasuinu, da bi me Buəh riəšu, səm vselej prasu.Judovsku vero səm žiə davnu zapustuinu da bi me Buh rəzviətu, səm vselej prosu.Kar je davsihmali v majem srcu tečalu,mare na dan prit glih sedej kmalu.Teh Judov səm se na tihem silnu bav,koj na tojga sinka səm na tihem vervav.Za njega bi jest atu rajši moj živat sam dati,kokər pak Kristusov vero zatajti.
Jožef iz ArimatejeTaja lubiəzen, Nikodem, skaži sedej,iz križa božjo telu snet mi pomagej.Midba se ga očma zbestu anvzetinu s pravem flisam iz križa doli vzeti.Lejtra pərstavima pak ad saje strane,nabuj se, mi na bama premagani.Jezusa iz križa očemo dati,kiər njega težku čaka njegova Mati.
Nikodem74Jožef lubi moj, le-tu ti marem povedati koj,da nas mare venč vkupej biti.Sama se na smiəma podstapiti,le-tu Kristusov telu,kiər je pərbitu trdu,od križa dali riəšitiinu na ta zemlo doli postaviti,de se nama kej na pərgodiinu skuəz tu Bogu ena nečast na stori.
Jožef iz ArimatejeJanezu.Johanes, ti moj pərjatel lubi,jest tebe zdajci prosəm tudi,pərstapi inu pomaj nama tudi taku,da se Kristus dali vzame lepu.
JanezRad inu voln jest očem vama pomagati,se imam koj h temu pərpravlati,da Marija zadobi nje lubiga sinuv nje svete kriəlu.
2.1.2.15. Marija in spokorjeni Grešnik
O Jesu, ti trašt inu vesele maje,si šov v martru od mene, matere tvoje.Ah, kaku žalostna səm jest postala,kadar səm te hrup teh Judov zašlišala.Ti so Jezusa s ketinami inu štriki zvezali,ta inu sam porivali inu cukali.Mojga sinka cartanu teluje vsu zgajžlanu inu stepenu.Šiəst tavžent, šiəst stuə,šiəst inu šiəstdeset žlakav so mu dali bəli,82de ni bilo zdraviga, da bi bili za enej iglaj piknili!Z eno trnavo krono so ga kronali,taku da vso nigov glav inu čelu so prebadli.Kadar so žiə mojga sinka kri preliliso vsi za enej štimo križej, križej ga vpili.Žalostna bom jest mati do smrti ostala,po Jezusu, mojmu Sinu, vselej jokala.
JanezVrvi, verige, Kristusova krona, križ in drugo ležijo na odru.Ah Ače nebeški, na mater poglejinu meni tojo gnado dej,de badem magu z Marijo žalvatiinu nej vselej na strani stati.Ah Ače nebeški ti,tukej leži Jezusava kri,tam te težki križ inu veliku štrikov,76tudi je bilu šlišat veliku hudobneh jezikov.Kadar so bli Judi Jezusa h temu križu pərgnali,so z velikem norčvanjam kazali:Kriste, ali si slab, le-to palco poglej83inu si ju na sajo ramu podej,kadar pojdeš na gara Kalvariju,da se boš mogu operat na njo.Stepen, slab inu zmartran ves,vənder je mogu nesti te težki križtoj sin Jezus!Inu so Jezusa Kristusa, Božjiga Sinutudi martrali inu križali.Strašnu inu veliku je an prestav,de bi le Ače nebeški timu člaveku tu odpušanje dav.
MarijaO trnje, šibe, štrike inu ketine,kiər nemate pruti Jezusu obenu usmilenje.To martro mojga Jezusa tudi očuti maja duša!O mojga srca velika težava inu briətkuəst,kaku težku je njesu križ Jezus, moja sladkuəst!Jest səm želela njega objeti,pak obeden ni atu z manu osmilenje imeti.Da je padu s križam Jezus moj,je stuəru, o člavek, griəh toj.Bi bila rada njemo gar vstati pomagala77inu te križ na maju ramu nabasala,pak ti Judi so njega močnu zavahtaliinu meni se proč pobrati so ukazali.Skuəz tu səm jest taku žalost trpela,de səm doli padla inu omedlela.
Marija MagdalenaVidim, o Mati, veliku krvaveh stopin,katiəre je stuəru tvoj lubeznivi Sin.Tukej ta trnava krana leži,tam ana pest Jezusuvejh lasi.Vidim tudi velike žreble trinu tojga sinu cartanu kri.O Mati, jes poznam martro sinu tojga,katiəro je stuəru zavol griəha mojga.Zakaj maja pregriəha je taku velika bila,da je tajga sinu gar na križ pərbila,njega rake inu naje s temi žrebli,na strani pak je odprtu z enej sulci.Obstojim tedej, da səm ena velika griəšənca,zdej pak me griva iz ciəliga srca.
Marija proti MagdaleniO Magdalena, mojga sinu prov poglejinu z manu vred žalvej vselej.O veselje vsih angelcov,kaku navštavtnu je obličje Jezusov.78Ah kaj za enu žalost səm jest imela,kadar səm nigov truplu na kriəlu vzela.Kolku krat səm jest v njega pogledala,telku krat səm se rəzjokala.To tərne səm ž njega glave potegnila,pər brumneh fraveh lopu hranuva.Səm njega kri doli obrisala,da bi jes njega obras bolej videla.Pak njega obličje je taku obtavčenu,de səm postala na novič žalostna silnu.Obličje njega je taku ranjenu,da je maju srce celu rivnu.Vənder še jes tebe, moj sin, kušniti želim,poprej da jest zupet omedliəm.
MagdalenaAh Ače nebeški, na mater poglej,kaku je silnu rivna inu žalostna,kiər ana obeniga trašta nima.Ah večni, mogočni, usmileni Buh inu Ače,pridi inu Mariju v žalosti potraštej.
GrešnikAh Marija, ti božja Mati,bi atla ti meni na strani statiinu maje prašnje ušlišati.Taja gnada meni podeli sedej,79da bam s tabo žalvov vselej.Jest, jest viəm inu spoznam,da moj griəh je Jezusa križov sam.Grivajo mene moji griəhi iz ciəliga srca,žaluje tudi maja duša.Oh Marija! nikar na zavrži mene,da glih vidiš griəhe dopərnešene.Ah! Ah! griəh preveliki moj,odpusti mi ga Jezus, sin toj!Ah Marija, na pušlednu uru majupridi meni h traštu z gnadu taju.Ena Mati te milosti skaži seinu pomaj meni gar v nebiəse.
Marija, proti grešnikuO griəšnik, čel ti le prov od srca želiəš,odpušanje tojeh griəhov lehku zadobiš.Le prov se zgrivej inu čistu se spovej,taku boš od tojeh griəhov fraj.O veselja v nebiəseh velikiga,na pukuəru eniga griəšnika.Prišu bo h tebi Jezus na pošledni dan,da te ne bo zapelov te poklenski satan!Gnado boš dobiv od sinu mojega,da ga boš uživlov do vekoma.Za tega voli padi doli na kolene,prosi Jezusa, mojga sinu usmileniga,de na boš trpev ognja večniga.
Grešnik 84Ah Jezus, skuəz veliku martru taju,80usmili se čriəz dušu maju.Daj, da taju trpliənje nad mano na bo zgubleno,ampak k večnemo izveličanjo.Da glih maja duša za griəšniga živlenja volu,bi imela biti žiə davnu pogublena,vənder jest očem iz žalosti sovze prelitiinu tebe, moj Jezus, pohlevnu prositi,kiər nuəčeš tega griəšnika fərdamanje,ampak to večnu izveličanje:podeli meni pred smrti mojena to dovgu rajžu gnado tvojo.Ti si trpev za me veliku,odpusti tudi meni griəšniku.Maja grivinga je sama le-ta,da səm tebe režalu, mojga Boga.Zdej pak želiəm tebi zbestu šlužitiinu enkrat h tebi v nebiəse priti.
MarijaO Griəšnik, bodi potraštan,toj dovh je tebi vən zbrisan.Dokler te griva s praviga srca tojga,de si režalu Jezusa, sinu mojga,katiəri je zate martran inu križan otu biti,da bi le ti, o griəšnik, mogu v nebiəse priti.Še enu jest vim inu znam,tebi, o griəšnik, povedat imam.81Premisli večkrat, kaku su tepli inu gajžlali,to nadovžnu jagnje martrali inu križali.Vse le-tu je trpev inu tu smrt storiv,de bi le ti izveličanje dobiv.85
Jožef iz ArimatejeMarija, nuəč se žiə oče pərbližvati,očmo mi tudi tojga sinka koj pokopati.86
MarijaV božjem imeni, ali se vam prov zdi,kar vi storite, se vse po Božej voli snidi!O Jesu, ti lubeznivi sin moj,al boš zapustu mater taju koj.Pod mojem srcam səm te jest nosila,sedej te pak celu bam zapustila.S tabo jest želim bit pokopana,kaj bom počela brez tebe sama!O kam jest pridem, žalostna žena,kiər səm od mojga Sinu celu zapušena!
Jožef iz ArimatejeMarija, Marija! Nikar se na prestraši,zupet tam okuəli hodiju sovražniki naši.[...]88
2.1.2.16. Dodatek. Štetje srebrnikov
KajfežJudež, stopi hitru sam,da jes te srebrnike naštijeminu ti jih dam, pa zbestu sam glejinu se na štivilu ahtingo dej.
Aden, dva, tri,Judež, al si še teh prveh besedi?
JudežŠe nisem besiəde zad jemav,səm vsole pər ta-istej obstav.
KajfežŠtiəri, pet, šiəst, sedem, osem, devet,Judež, al očem še naprej štet?
JudežLe ko naprej,de na bom denarja stradov, kokər səm ga poprej.
KajfežDeset, adnajst, dvanajst,Judež, tvojga mojstra jogrov je tudi dvanajst.
JudežNaj da jih je dvanajst al pa šiəst,me griva, da səm biv med ta-iste štiət.
KajfežTrinajst, štiərnajst, petnajst, šiəstnajst,sedemnajst, osemnajst, devetnajst, dvajset.Judež, jest zdej še očem zad vzet.
JudežLe naprej, de jih bo trideset,za kar səm zglihov, tu jes očem met.
KajfežAdendvajset, dvainudvaiset, triinudvajset,štiərinudvajset, petinudvajset, šiəstinudvajset,sedeminudvajset, oseminudvajset,Judež, spremisli dobru, zakaj jih oč vzet.
JudežNa mojo dušu inu telu jih očem vzet, vse trideset.
KajfežJudež, to imaš ti te denarje inu bodi prav vesiv,pij inu jej za nje, sej si jih lohku dobiv.Al samu za to giftno pijačo jih kar ven na dej,de ne postaneš še ena veči svinjakokər si biv poprej.
2.1.3. Tretji del. Igra na velikonočni ponedeljek
2.1.3.1. Predgovor na velikonočni ponedeljek
Vsi božji otroci stari inu mladi,vsi, vsi katiəri ste pər božjej šlužbi radi,bogati inu bogabaječi,pošlušaite, kaj jest k vam očem reči.Mejte potrpliənje,vam očem v kratkem na znanje dati.Moj člavek, ta Smrt maš ti večkrat v tojem živleni spremišluvati.Dba angela bata pərpravlena, tebi ta-isto pokazati.Ta smrt bo tebe podučila taku,kaku maš ti Bogu šlužit lepu.Ana ba tebi en liəp nauk podučila,da ana na ba obeniga von pustila,vse, kar koli na tiəm svetu živi,vse, vse mare pod nje kasu priti:vsi krali, cesari, papeži, škofi inu kardinali,vsi, vsi so pod nje gvavt inu oblast čriəz dani.Tudi Kristus Jezus je atu to smrt prestati,katiərga ti vidiš tam v gruəbu ležati.91Ti viši pisarji so si spumnili,kar so poprej od Kristusa šlišali,da an oče na tretki dan od smrti gar vstatiinu se sojem Jogram pərkazati.89Kajfež z venč drugi pisari so h Pilatežu stopili,njega so za mačnu vahtu prosili.Da bi niəm atu te vahtu h grobu poslatiinu tri dni inu tri noči skrbnu vahtati.Vənder je Kristus na tretki denzupet od smrti gar vstav,kakər od njega je prej prerakuvovinu še venč drugi sveti moži.Ti žene so zjutra zguəda h grobu šle,to svetu telu bəle rade žavbale.Ob prazničnem času na gruəbu najdejo,o biəlem gvantu straham Angela ugledajo.Angel nje trašta, se nemajo bati,da je od smrti gar vstav, tu imaju veruvati.Hitru h tem jagram božjem hodite,prvič Petru oznanite.Vse tu so ane z veselam storile,Petru inu Johanesu so oznanile.Natu sta ana dba atva resnicu znajtiinu h gruəbu v pravem času zajti.Ona dba po žiənskem govorjenju najdeta,na svete rute aba padeta,u katiəreh je bilu ležalu zavituto svetu telu s krvjoj oblitu.Skuəz tu je Petrus vero dav,da je riəs Jezus od smrti gar vstav.Vse le-tu badete vi videli inu spoznali,90aku vi na pəršane bate merkali inu pošlušali,vi bate vse v vašeh srceh ohraniliinu z liəpej hvali v niəbu k Buəgu vpili.Čast inu hvala badi tebi za martro inu garvstajanje,katiəro se je godilu za volu našiga odrešiənja.Dej nam gnadu enu brumnu živlenje pelatiinu enkrat vesiəlu od smrti gar vstati,da mi vsi, vsi po smrti v nebiəse pridemoinu pər Jezusu se vkupej snidemo.Še enu jest vam oznanit imam,katiəro vam tudi v kratkem na znanje dam:Kader žiə vse bode minuluinu s tej velikunačni pesmi se sklenilu,93se vam bade tudi na dan daluu teh pəršanah z besiədu inu v djanju,kaku pər tej pravičnej ojstrej bažej sadbi,se ba tudi znašu ta Satan k sojej tažbi.Pak vənder tega hudiča ta duša se na ba bava,katiəra zdej Mariji bo šlužila rada.Zakaj Marija tedej kakər ena lubezniva mati,bade pərpravlena tej duši pomagati,enu gnadliv milostlov sodbu sprositiinu tega Satana h špotu storiti.Ven s le-tega se bate učili v resnicu91zbestu šlužit Bogu inu Mariji devici.Merkej moj griəšnik:Marijo! Marijo! mareš ti zbestu prositi,al ti očeš enkrat v nebiəse priti.Gar v nebiəseh baš ti Mariju taju mater častivinu se baš na večne čase žnaj veseliv.
2.1.3.2. Smrt
Po predgovoru se Smrt priplazi za zaveso. Dva angela nastopita in Prvi recitira.Ah člavek, kiər se še nisi od griəšniga spanja gar zbudiv,dobru pošlušej, kaj bam jes sedej tebi naprej govoriv:te bogati maž ni od soje mize tem bojem dav,de bi biəu te lačni Lazarus enu drahtinu gar pobrav.94Skuəz tu je an unkej z buku tega živlenja zbrisaninu od Buəga v to poklensku ječu potisjen.Zatorej en smrtni griəh,jes tebi poviəm inu na znanje dam,je hujši inu škodlivejši kakər te poklenski Satan.Iz tega se uči, kaku se ti tega griəha ležej bati imaš,katiəriga ti zdej tolku lubiš inu štəmaš.Da ti od teh pregriəšneh lušt na baš zapelaninu enkrat tem poklemskem rablnam čriəz dan.Tega griəha pak se boš mogu ti ležej bati,92imaš ti to smrt večkrat dobru premišluvati.Ana te bo podučila,kaku maš ti te griəh sovražtinu Bogu šlužit lopu.Tej smrti se ti vsaku minutu pərbližuješ,da glih obene boliəsni na sebi na čuješ.Da ti to smrt boš mogu ložej premišluvati,očem ti jes ta-istu, kakər je sama na sebi, pokazati.Tedaj pokaže Smrt in recitira proti ljudstvu.Ah člavek, ti to smrt dobru od nuəh inu glave poglejinu v ciəlem tojem živleni za en špiəgu imej,dobru pošlušaj, kaj ba ana tebi zuə govoriva,gar vzemi te nauk, v katiərem te bo ana podučila.Na nje nauk boš ti te griəh sovražuinu naprej tojmu Gospuədu zbestu šlužu.
Da səm jes ta smrt, o člavek, poglej,inu na maju štavt dabru ahtingo dej,ti mene vidiš z anej ojstrej kasi,katiəru jes držim v mojej raci.93Ti vidiš inu zamerkaš zadojsti,da v meni nič ni druziga kakər suhe kasti.Tu kasu v mojeh rakeh držimh spominu, da obeniga vən na spustim.Ti vidiš maju glav brez oči,de imaš tu verjeti inu držati zariəs,da jes na gledam na stan ali oblast,na bogastvu, zastapnast ali čast.Jest na gledam al so pavri, gospuədi ali krali,cesari, papeži ali kardinali.Jes na gledam, al so stari ali mladi,vsi, vsi so mojej oblasti čriəz dani.Delej vidiš mene brez nosu,k spominju, da ni obene arcnije na sviətuskuəz katiəru bi ti meni mogu ujətiinu taju živlenje stanuvitnu ohranit.Da səm jest brez ust, se tebi na znanje da,da pər meni obena prošnja na pomaga.Ti mene vidiš z enemi dovgemi nagami,skuəz tu se tebi maja hitrust oznani,s katiəremi zdej tu, zdej tam,po ciəlem svetu se znajdeminu povsod tem ludem to živlenje vzamem.Delej vidiš, de jest eno uro v rakeh imam,z le-tej jes tebi na znanje dam,da kader ta ura tojga živlenja bade stekla,94boš mogu tudi z mano se podati od tega sveta.Le-to moju oblast je atu Sin Božji spoznati,katiərga ti vidiš v tem grobu mrtliga ležati.95Od le-tega mareš učitnu lehku dali vzeti,da v resnici tudi enkrat boš mogu umreti,potiəm hitru pred to pravičnu sodbu božju stopitiinu od ciəliga tojga živlenja rajtingu sturiti.
Smrt obstane. Drugi angel nastopi in govori proti ljudstvu.Jest səm en angel od Buəga poslan,tebi, o člavek, poviəm inu na znanje dam:kar je ta smrt poprej oznanila,je vse prav inu resničnu govoriva,al se tebi, moj člavek, tu kar prav na zdi,spovni, de se po voli bažej zgodi.Zakaj ta smrt te riəši od tajeh težav,od tojeh trpliən inu hudeh skušnav:Tudi vzeme ta časnu živlenje zariəs,pak tebi gar odpre te vrate teh nebiəs,aku tebe najde nadovžnigaal skuəs pokuəru očišeniga.Ves flis si ti taj tedej zadeni,95sedej v ciəlem tojem živleni:od griəhov inu od hudeh navadə henej,v brumnosti inu pokuəri toju živlenje pelej.Boga prosi inu vzemi h pomuəči,Mariji inu tem svetnikam se pərporoči.Živi po zapuvedi inu božjej voli,na taja smrt ne pozabi nikoli.Tedej mareš žiher trašta povn bitiinu s ciəliga srca se vesiliti,kader ta smrt pride s sojej kasiinu poreče tebi: si živov zadajsti,zapusti vse, kar na tem svetu imaš,je cajt, da se na večnu rajžu podaš.Tam baš spoznala, kaku dabru je brumnu živeti,te križe inu težave zavol Baga trpeti,taku da brez vsega strahu rad boš uməruinu enbart s Kristusam vesiəu od smrti gar ustav.
Si šlišov, ah člavek, kaj je te angel djav,inu kaku imaš živeti, te je opominov.Po nigovem nauki spuəmlej na me vselejinu enu brumnu inu pokornu živlenje pelej.Zakaj jest marem priti glih ta-isti čas,katiərga ti mene narmejn v misleh imaš.96Kader bam jes pər tebi trkala,se me na boš bala,ampak vesiəlu kumej dočakala,inu nikar brez uržaha al zabstandakler badeš zaupov te nebeški lan.
2.1.3.3. Veliki zbor pri Pilatu
Mi viši farji inu pisarji,od Kristusa, tega zapelavca, dabru viəmu vsi,da pər nigovej smrti so se godili veliki čudeži.Le-ta templ božji inu te skale so se rəzpokaleinu vse stvari so po njem močnu žalvale.Ti mrtli so zaduəbili od njega to pomuəč,podni se je strila ta temna nuəč.Zakaj an je biəu vsiəh coprnij inu kunštov povn,zatorej je an take čudeže delat mogu.Za tega volu bi se imev le-ta grab dabru varvati,da bi an nam vən iz tega graba ne mogu vstati.
Nato govori AnaPrav resničnu govoriš ti,da nas h temu opominaš tudi.97Zakaj an je sam pred nami govoru,da bade po njegovej besiədi stuəru,da an oče na tretki dan zupet gar vstatiinu potiəm temu folku predigvati.Al mi njega samiga v temu grobu pustimu,taku gvišnu mi ta-istiga ven iz graba zgubimu.Zakaj an mare ven iz tega graba vzet bitiinu nas vse kupej h ležniku sturiti.
FarizejResničnu se nam mare le-tu zgoditi,al an ven iz tega graba bade mogu priti.Potiəm bade an le-ta folk zupet učivinu skuəz nigov favš uka volunam vsim eno veliku škadu storiv.Zatu imamu mi tega zapelavca dabru varvati,da an nam na bade mogu ven iz tega graba vstati.
KajfežJes vam očem še eno povedati,marebit da ba pər ta-istem maglu ostati.Namreč h Pilatežu marmu mi hoditiinu njega za eno močnu vahtu prositi.Zakaj an ima srčne inu mačne jənake,de njem v deželi glihe ni take.Kader bojo oni pər tem grobu staliinu ta-istiga nuəč inu den skrbnu vahtali,98potiəm se nam na bo potriəba bati,da bi an nam mogu ven iz tega graba vstati.
AnaKajfež, za pametniga gospuəda jes tebe sposnaminu vse le-te reči tebi v rake čriəz dam.Pər tiəm očem jes tudi ostatiinu h Pilatežu s tabo se podati,vsi kupej bomu za mačnu vahtu prosilitaku dovgu, da bamu ad njega tu zadobili.
FarizejiKader bademo mi od njega to vahto zadobili,taku bademu tudi njega za njegov pečat prosili,da se bode le-ta grab mogu zapečati,da skuəz le-tu bade te grab bol žiher mogu ostati.
Ah, kaj za enu veliku težav marem jes trpeti,kader jes premislim, da je ta-istimogu zariəs ta pravi Sin Božji biti,kateriga səm jes v trejeh dniəh99h temu križu, h tej smrti mogu obsoditi.Hudoba je le-tu storilainu mene h tej krivičnej sadbi pərsilila.Veliki zbor ropota. Pilat pošlje služabnika.No 13Jes šlišim ene tevni govoriti. Ti imaš pogledati,mare bit, da ani želiju sentər h meni priti.96
To povelo, moj gospuəd, marem hitru dopovniti,kar ti zašafaš, more koj hitru storjenu biti.
Pilat pošlje služabnika k pismoukom in tako govori.Ti imaš njem koj povedati,da žiə mareju sentər priti,kar oni očijo, mareju z manu govoriti.
Kajfež, Anež inu drugi pisarjiimate sentər h Pilatežu priti.
Jest Pontius Pilatus, deželski oblastnikod cesarja postavlen, jes vas oprašam,100kaj očte inu želiəte od mene vi.
Kajfež govoriPilatus, mi smu se spomenili,kar smo od Kristusa, tega zapelavca zašlišali,da an oče te tretki den zupet gar vstatiinu med tem folkam enu novu zmatu delati.Zatu te mi očemu za enu mačnu vahtu prositi,da bi skuəz tu le-ta grab mogu bol užihran biti.
Pilatež govoriAh, kaj za enu nausmilenu inu trduvratnu srce marte vi imeti,kiər ste vi vse le-tu videli, vənder nuəčete verjeti.Kiər so se pər nigovej smrti taki veliki čudeži godiliinu nam vsim vkupej enu veliku težav naredili:te trde skale so se rəzpokaleinu so nam na znanje dale.97Vənder vi nuəčete vse le-tu verjeti,kaj za enu trduvratnu srce morete vi imeti.
AnaPilatus, vidiš ti, al se nam skuəz tu ena krivica godi,101taku očemu mi tebe pər cesarjə zatožiti,da ti skuəz tu bodeš mogu ob toju oblast priti.Kiər smo se mi h tebi podali,taku stori, da bomu pərjateli ostali.Dej nam to vahto, kiər prosimo te,Zakaj an je skuəz copərniju delov te čudeže.
PilatežAl jes nisəm vse po vašej voli stuəruinu tega nadovžniga h tej smrti obsadu?Zdej pak, kiər je an uməru inu v tem gruəbu leži,vənder od vas obeniga pokoja ni.Proč od mene se imate pobrati,kar vi očte, se vam nema dati.
FarizejiPilatež, od tvoje hiše na bodemu poprej hodili,da bodemu od tebe to vahtu zadobili.Potiəm nam mareš tudi tu pečat dati, da sele-ta grab bade mogu zapečati.
PilatežProč, vi lotri inu trduvratni ludi,kiər vas obena besiəda na pregovori tudi.102Proč od mene se imate pobrati.Kar vi očte, se vam nema dati.
Vsi obenem govorijoKiər je an pred tem folkam poprej govoru,da bade po nigovej smrti še veči čudeže delat mogu,zatu mi njega samiga v tem gruəbu na pustimu,de ga mi skuəz nigove Jogre ven iz tega graba ne zgabimu.Zatu dej nam to vahtu inu ne naj se dovgu prositi,bol pak te očimo pər tem cesarju močnu zatožiti.
PilatežOh vi trduvratni inu nausmileni ludi,kiər vas obena besiəda na pregovori tudi.To imate to vahto, katiəro vi očte imeti,da se bo enkrat temu hudobnemu folkusniəgov inu zadojsti zdelu.
Veliki zbor se zahvali, vsi odidejo in govorijo.Za le-tu gnadu zahvalimu vas,enu drugu bart še hujši bomu prišli čriəz vas.
2.1.3.4. Vojaki stražijo grob
Od Pilatuša je nam vsiəm vkupej zaročenuinu pər zapadenej glavi vsiəm visoku naloženu,da mamu pər tem gruəbu zbestu vahtatiinu obeden med nami na smiə zaspati!En vsak mare met uražje dabru,špiəse, naže inu sable ojstre,de bi tega člaveka jagri na galfaliinu mərtliga ven iz graba kna spelali.Ti Judi bi se nam silnu zlo špotali, bi rekli,da smu vsi vahtarji pər gruəbu trdu zaspali.
Drugi vojakTedaj bi se nam en čuden hantu mogu zgoditi,kadar bi mi tega mərtliga vən iz graba meli zgubiti.Mi bi si ja zašlužili eno veliko štrafingo,htue viə, kaku bi nam za naše glave šlu.
Tretji vojak104Resničnu jest vam viəm pravit,kokər səm ga nekədaj slišov se hvalit,da oče na tretki den gar vstati.Al an tu stori, taku zna an dabru copərvati.
Četrti vojakJest se vam peč čudim, da vi taku noršku govoriteinu vaše uste celu zabstajn trudite.Kaku an oče glih nacoj v tej noči smed nas prit,kiər smo vahtarji močni.Bi ga le mogu te hudi vzeti smed nasinu nas vse vkupej oslepiti ta čas.
Tretji vojakKadar oče garustati, nam na bo pravil an,temuč da bo komu dav an dober lan,da bi njemu z našeh ruək priti pomagov.Movčite, jest si na bom pod uhu podkvadov,se tudi dərgači ne ba zgodilu,da tu truplu bo v tem gruəbu zagnilu.
Prvi vojakVi moji tovarši inu brati,kaj je nam storiti, na marem zamovčati.105Jest si očem eno dobru riəč zmisliti,kaku mamu vahtat. Očemu taku storiti:mi očemo z burfli kobrati,katiəri bo zgubu, ta mare na vahti ostati,ti drugi pak žiher grejo spat.Kaj pravite, koku vam dopade moj rat?
Drugi vojakMeni se dopade toj rat.Zakaj jest sem vselej biv pər špilu rad.Al se kej vama prov zdi,podgovorta se vedba med sabo tudi.98
Tretji vojakMeni se žie prav po tojej voli zdi,kaj h temu praviš tudi ti.
Četrti vojakTe rat se meni dopade, jes obstojim,al səm pak duəbu bol zgubu, tiste jest kna viəm.
Prvi vojakPoprej da mi očemu h temu špilu en začetək storiti,jest očem eno mizo sem postaviti,da bomu mogli s temi burfli kobrati.Katiəri ba zgubu, te bo mogu sam na vahti stati.
Drugi vojakJest səm cufridən,taku blagu vselej pər sebi nosəm,al pak zgubim, pojdi za me na vahtu, te prosəm.99
Prvi vojakOho, jest tudi pər sebi burfle imam,s tabo za vahtu iz srca rad igram.Jest səm zaspan, rad koj dovgu ležiminu velku krat moju vahtu zaspim.Hejsa, vržimo, na katiərga vahta pade!Katiəri zgubi, temu se ta vahta dade.Le preci vrži sam, štiri inu tri,katiəri čriəz sedem vrže, te šanco dobi.
Drugi vojakJest očem med vami te prvi bitiinu h temu špilu en začetək storiti.Htu viə, kaj za 'na sreča se pər špilu zgodi,mare bit, da še jest venč vržem kokər ti.Oho, da səm jest malu vrgu, tu žiə viəm,al səm pak zgubu bol duəbu, tu še sedej na viəm.
Tretji vojakSedej očem jes te burfle sam vzetiinu ta-iste srčnu po tej mizi vreči.108Hejsa, jest səm s temi burfli žiə dobru oprav,zatu tudi na bam na tej vahti stav.
Četrti vojakZdej očem te burfle koj gar pobrati.Bom vrgu, očemu tudi koj pogledati.Nato vrže.Glejta, jest səm vrgu venč ko vedba aba.Ta vahta tudi na me na bo padva.
Drugi vojakHitru vrži burfle tudi ti, kiər si ti atu,De marmu za vahtu kobrati mi.Da nam baš vsiəm na znanje dav,katiəri med nami bo na vahti stav.
Prvi vojakDa mene oče skaru en strah absesti,čujem maje lasi na hvišku lesti.100Dokler pa le dərgači na mare biti,očem tudi maju dovžnuəst dopovniti.Gduə viə, kaj se še meni pər špilu zgodi,marebit da jest več vržem kokər vi vsi.Avbe, jest səm zgubu, žiə dərgači ne bo,109kakər da bo vsa vahta nad manu nəcoj.
Tretji vojakGlih kakər sliəpej kuri se to zrnu naleti,101taka sreča se nam trejem nacoj godi,da žiher brez skrbi spat gremuinu vso skrb na tega samiga podiəma.
Prvi vojakBadi prav al na badi prav, kaj je mar tebi za tuə?Badi vesiəu, de ti nisi zgubu.Stav med vami dovgu na bom,bom gledu, de ene taple rokavice dobim.Le koj spite brez skrbi, jes vas očem žiə gar zbuditi,al bate žajni, vam tudi pərnesem piti.
Drugi vojakJest očem med vami te prvi bitiinu h temu spajnu en začetək storiti.Ti pak dobru vahtej inu skrbnu stuj,pred tem mrtlem se ti pak nič na buj.Zdej mi brez skrbi spat jəti smiəmu,na tebe samiga vso skrb podiəmu.
Prvi vojak110Jest sam viəm za dovžnuəst maju,kaj je tebi za tu, pojdi ti le h pokoju.
Tretji vojakTata bol se pomekni, ti dovga klada,ne liəži rəzharan kokər ena stara baba.Jest se očem dol položiti,se imaš ti ta bol pomekniti.
Četrti vojakNišer nacoj taku naglu sem ne pride,te mrtli nam tudi z graba venč na uide,zakaj an je žiə dobru ograjen inu v kamenji zakopan.Jest bam tudi legu h tovaršam na eno stran.Jest očem brez skrbi zaspatiinu vso to skrb na tebe samiga podjati.Da, ti pa dobru vahtej inu srčnu stuj,pred tem mrtlem v gruəbu se ti nič na buj.
Ja, ja, le dali leži inu trdu spi,sej tebi do mrtliga obena dovžnuəst ni.Zakaj jest səm vselej biv en srčen žovniər inu soldat,111se tudi kna bojim sam tukej na vahti stat.Pa kaj je meni samemu tukej začeti,jest očem vam za en kradək čas eno zapeti.To pesem išči na str. 139. Nato zapoje kratko pesem.102Huš, huš, meni je mraz, žiə na marem delej peti.Je treba gledat, da se bam mogu zagreti.A kaku je peč liətas ana huda mrzla zima.Da glih na rake pišem, vənder je slaba maja štima.Kej hodi no kaj diəla hišna dekla, jest na viəm,špiəs mi je tudi na pati, na viəm, kam ga podiəm.Dina, Dina, al si dama, oglasi se meni zdej,kiər vidiš, de tukej na vahtej imam en mrzu kraj.
Dekla Dina ali Ancila103Jest na viəm, kaj mare le-tu za enu klicanje biti,kiər jest šlišim po celej hiši te glas rəzglasiti.Sej še ni cajt kosila narihtvatiinu tem favlastem hlapcam jesti dajati.Pa kaj očeš, da bom jes tebi semkej nosila,da jes dama šlužbe na bam mudila.
Prvi vojak112Si šlišala? Ti bi meni eno veliku šlužbu strila,kadar bi ti meni enu malu ojgna zadobila.Da bi si jes mogu maje zmrzle ude sagretiinu te veliki mraz ležej pretrpeti.
DinaAl na viəš, de imamu liətas drov maluinu nam pride vse tešku h kupvalu?Al ti je mraz, jaku na taje rake hukejinu se z mano dovgu ne štukej.Kader bi jest na tojem mesti bila,takəšne hvače kakər ti nosila,bi atva dərgači, garka inu vroči biti,bi notla mojeh rok okuəli ognja nositi,pak čaj, zdej jest gduəmu grem,v kratkem ti ojgna al žerjavca pərnesem.
Prvi vojakO kaku je le-ta peč ena hudobna inu jezična dekla!Še na viə, kaj bi meni zmrzlemu h špotu rekla.Kader bi ana na mesti mene tukej na vahti stala,bi gvišnu meni tak špotliv odgovor na dava.
Dekla104113Le-tu imaš anu malu ojgna živiga,grej se inu z ojgnam na stori nič hudiga.Jest miənim, da te je strah inu se bojiš,vari se, da taje moštace na pərsmodišinu skuəz te smrad toje zaspane tovarše gar na zbudiš.
Prvi vojakPoberi se proč inu si z mano dovga špata na delej,ti meniš, da meni niə mrzlu tukej.
DeklaJes taku nimam dovga časa pər tebi ostati,se očem od tebe proč pobrati.
Prvi vojakKoj pojdi, koj pojdi, da te kna bam vidu venč,sej imaš jezik kokər en ojster meč.Tu ženstvu nam vsiəm na znanje da,da anu hofartnu prevzetnu srce v sebi ima.O, kaj za enu težav en tak maž trpi,katiəri eno tako hudobnu, jezičnu ženu dobi.Je ja bulši koj taku ostati,kokər zravn take hudobne, jezične žene prebivati.Zdej si ačem moje zmrzle ude zagreti,114potiəm se očem h mojem tovaršam dov položiti.O fuj! O fuj! Kaku se je eden nasramnu zasmradu.Kakər bi biəu smrdlive jajce jiədu, se je gerdu skadu.O fuj! Kaku šentanu grdu smrdi,kakər bi bili vsi osrani moji tovarši.Zabstojn je pər takeh smrdlivceh ležati,se očem na huni kraj h spanu podati.Jest žiə na marem mojeh oči delej gar deržati,očem s tovarši enu malu zaspati.Taku bamu peč tega mrtliga vahtali,kiər bomu vsi vahtarji pər gruəbu trdu zaspali.
2.1.3.5. Angela, Marija in Jezus ob vstajenju
Danas vsi ludi, stari inu mladi,Boga hvalite, veselite se z nami,kiər Kristus, to nadovžnu jagnje, na donašni dante griəšnike z Buəgam je spərjatlu sam.Zatu je danas an vesiv dan inu svet,kiər griəšnik je iz peklenske ječe vzet.
Drugi angelOh Marija, tebi se nema neznanu zdeti,iz nebiəs sma magla h tebi pərleteti.Kar se je zgodilu, imama tebi oznaniti,da ti naprej nemaš venč žalostna biti:toj sin, naš Gospuəd, je od smrti gar ustav,kakər je biəu poprej prerokvov.
Prvi AngelVesiəla badi, Devic devica,108danas je rəzvesiəlu toj sin vse viərne dušice,kiər so pred peklam čakale.109Si prišu, Odrešnik, so ane djale.Z lubezni ti nas iz temnic pelašinu nam to večno živlenje šenkaš.Zatu, o Jesu, bodi hvalen visoku,da si se ti h nam spustu taku globoku.
Drugi angel118Vesiəla badi, Marija, Bažja Mati,ti si povišana, jest marem obstati,za kralico, cesaricu nebiəs inu zemle,čriəz vse izvolene ludi inu angele.
Prvi AngelVesiəli se Marija, nebeška kralica,kiər ti si postava teh griəšnikov pomočnica.Da tojga sinu ta smrt inu trpliənjevsiəm bo pərneslu to večnu živlenje.
ObaTebi h časti očema aleluja zapetiinu potiəm zupet pruti nebiəsam zleteti.
Nato pojeta oba angela.1101Vesiəli se, o kralica! → Mati nebeška,
kiər je toj sin od smrti ustav, aleluja.
Vesiəli se, o kralica!2Ti nemaš venč uržaha žalvat
na glas po tojmo sinu, Marija,
kiər on žiə spet živi zariəs,
aleluja! inu nam je odpəru vrate teh nebiəs.3Zdej so zbrisane toje rivne sovze,
ta žalost s tojga srca je prešla,
kiər si sama spet z Jezusam govoriva.111
Aleluja! vesiəli se, o Marija!4Donas je rezvesiəlu Jezus, toj sin,
vse verne duše, Marija,112
kiəre so pred peklam čakale.
Aleluja! si prišov, Odrešenik, so one djale.5Ves volen sviət se tudi donas veseli,113
tojga sinu, Marija,
kiər donas bo te griəšnik ven s pekla vzet.
Aleluja! o pomajte nam donas alelujo pet.6Trošta povna je tista vesiəla ura,119v katiərej se je spovniva ta obluba,
da bo on na tretki dan od smrti gor ustav,
aleluja! noj od pekla nas riəšu, je on djav.7Magdalena je tudi prej žalostna bla,
kiər je zgubila Gospuəda sojga,
zdej, kiər on spet živi,
se ona tudi veseli.
Aleluja! vesiəlimo se žno tudi mi vsi.8Tebi h časti noj h veselu, oh Marija,
mi donas alelujo pojemo,
pər tojmu sinu nam sprosi le-to gnado, aleluja,
da nas vzame gor v to sveto nebu.
→ Kristus pri vstajenjuVesiəla badi, sveta bažja rojenica,inu rəzvesiəli se taja cartana dušica!Sedej ti naprej nemaš venč žalvati,kiər ti mene vidiš vesiəlu od smrti gari vstati!Vse martre səm jest raduvolnu prestavinu do te sliədnje kaplce kri səm jest rad sam dav.Vse le-tu səm jest rad inu volnu atu sturiti,de bi le ta člavek mogu h nebeškemu veselju priti.
Marija govori KristusuOh Jesu, moj sin lub inu cartan,toj prihod badi vselej žegnan!Badi žegnana ta-ista vesiəla ura,v katiərej je dopovjena taja obluba.Oblubu si v trejeh dniəh od smrti gar vstati,k meni priti inu meni se skazati.114120Moj sin, pərkaži meni taju raku,ah, kaku je ranjena silnu glaboku.O, de se le-tu nemre Bogu usmiliti.Kaj za ene rane so tebi naredili,o kaj žalosti səm jest v mojem srci občutila,kiər tebe trpeti med sovražniki səm vidila.Judež, toj joger, je tebe špotliv predavinu tem Judam s favš kušvanjam izdav.Tedej so te ujeli inu zvezali s temi štriki,tudi preklinjali sojmi hudobnimi jeziki.Kajfaž je tebe gərdu zažmagal,Herodež za narvečiga narca držal.Pred Pilateža si biv pərpelan,zatažen, pokriv favš zapričvan.Gajžlat inu tepsti so tebe taku strašn začeli,da jest od velikiga strahu səm omedlela!Kri je od tebe špricala inu tekla,inu jest od velike žalosti nisəm viədila, kaj bi rekla.Čriəz tu so oni taju obličje zapluvali,špot inu norčije s tabu delali.Lasi inu bradu so tebi unkej pipali,kaj si za en kral, so h špotu tebi riəkali.Te težki križ so tebi na ramu podjaliinu z velikem šrajam so tebe naprej gnali.S tem križam si od slabuəsti večkrat padu121inu se na novič rəzbov inu udaru.Na križ so tebe s tumpasti žrebli pərbiliinu vsriəd med dba rəzbojnika postavili.Na križi si mogu vso taju kri prelitiinu v velikej britkuəsti taju živlenje pustiti.Na tiəm səm jes, taja mati,veliku žalost magla prestati.Pak zdej səm jest žiə na vse pozabila,da səm le od smrti gar vstat tebe videt dobila.
Kristus MarijiImej trašt inu vesiəla badi!Kaj za en glas pər mojeh jagreh hodi?
Marija KristusuTi si šlišov Petra oblubiti,de bi ne atu tebe zatajiti.Zdej je začev čres griəh žalvatiinu od joka nuəče več nehati.Zakaj an zdej spozna, de je griəh stuəru,kiər je tebe trikrat špotlivo zataju.
Kristus MarijiBuəh te obari, lubezniva maja Mati!Jest na marem delej pər tebi ostati.Zdej se očem tudi mojem Jagram pərkazati.
MarijaO badi ga Buəh te vsegamogočni visoku zahvalen!115Moj sin Kristus, kiər je biv uməru ves ranjen,je zupet od smrt častitu gar ustav,kakər je poprej tem Judam na znanje dav,de oče te tempel Božji rəzdretiinu u trejeh dniəh zupet gar postaviti.Zatorej jest nočem venč žalvati,temuč prece koj vesiəla postati.Zakaj po velikem joki inu žalosti,pride zupet trašt inu vesela zadojsti.
2.1.3.6. Vojaki pri odprtem grobu
Jest səm ves tamešen, kakər bi biv ves pijan.Se mi zna, de se nisəm pər spanjə dovgu mudiv.Meni je spajnje zdej taku sladku bilu,de se meni nigdar ni taku godilu.Tovarši tudi sladku spiju inu so dobre vole,na štrit hriplejo, kiər bi znav bole.Kaku s tem mrtlem v grobu stoji,bom pogledu, al an kakər poprej v grobu leži.
Četrti vojakKaj je tebi, čmu vpiješ taku glasnu,si me iz spanja zbudu inu prestrašu.Namaznu se ti je kaka velika sila pərgodila,bol se ti je taja suknja pər ogni zasmodila.
Drugi vojakO, kaj tu bo, na pomiəni nič dobriga.O, da bi jes biəu stuəru spanja bol kratkiga.Ali gduə je od duri odvalu te veliki kamen,ja, da ga Buəh štrafej inu plačej, amen.Le-tu je mogu hoditi nehti neznan,se vidi, kiər je žiə te kamen proč odvalen.Te člavek je gvišnu vən iz graba spelan,zatu jes sedej prov enu cagov srce imam.Vzemi vas zluədej, al še koj spite,vstanite gar inu za tem mrtlem tecite.
Četrti vojakCelu drahternu nuəč səm jes dans celu sladku spav,zavolu mene je an tudi lehku ven iz graba ustav.
Drugi vojakVstani, al na vidiš, je žiə dan,meni se zdi, da si šiə od vina al olu ves pijan.
Drgi vojak TretjemuAl tudi ti šiə gar vstati ankrat na misliš?
Tretji vojakJes očem hitru gar vstatiinu eno drugu krat kar taku trdu zaspati.Hola, hola, al na boš ti tudi gar vstajov,al na šlišiš, kaj čudniga je toj tovarš šrajov?
Prvi vojakKaj taku pərgodu v tabernu hodite,inu mene zaspaniga gar zbudite?
Drugi vojak124Ti koj piti vselej v tojeh misleh imašinu z manu vred vse taberne v Kapli dobru poznaš.Al na vidiš, da mrtliga v gruəbu venč ni,namarnu smo vahtali mi inu ti.Ti si uržah, de nam ne boju dali jesti ali piti,kiər si ti pustu z nemarnosti tiga mrtliga ven z graba ujeti.
Drugi vojakVstani gari, al na vidiš, da je žiə dan,meni se zdi, da si ti še celu pjan.
Prvi vojakDba fiərtlna olu še žiher pərneseš sam,še slajši bam spav, čel se napijem.Kar jest šlišim, al je riəs, jes na viəm.Bom poprej pogledu, da jes resnicu zviəm.
Tedaj pogleda in gleda, se prestraši, Drugi vojak govori.Sej səm tebi prav, nisi atu verjeti,pak glej, da boš mogu zatu antbert dajati,sej je vahta koj na tebi samemu bilainu ta škada se ja skuəz tebe samiga zgodila.
Tretji vojakDe smo za vahtu jəgrali, kaj na viəš?Inu si zgubu, je tribarti zariəs.Kiər si ti premalu vrgu tedej,zatu si biv dovžen tega mrtliga vahtati tudej.
Prvi vojakKaj ti koj mene diəvaš kriviga,kiər v gruəbu na vidiš mrtliga.125Sej si ti bližej ležov pər grobu kakər jest,sej meni nisi pustu leč na tajo mest.
Drugi vojakTi lubi moj tovarš inu brat,taku štolc antbert ti meni nemaš kar dat.Alpak ti čriəz taju namarnost očeš ofarten biti,mi te očemo pər tojem gospuədu zatožiti.
Prvi vojakO de bi mi mogli dobit eniga mrtliga,de bi ga mi v grob poluəžili namesti huəniga.
Drugi vojakKadar bi mi enu taku galfiju sturili,veči štrafinge te smrti bi zašlužili.Je potriəba h našemu gospuədu hoditi,kar se je godilu, imamo oznaniti.
Četrti vojakZa taju namarnost, de si ti to vahtu zaspav,kaj bade nam Pontius Pilatus druziga djav?Nas bo pustu na gavge obesiti vse,tebe krivičniga inu nas nadovžne.
Prvi vojakŽe kar zdajci nas na bo pustu obesiti,al se ba atu čriəz nas rəsərditi.Jest si očem eno dobru riəč zmisliti sam,da Pilateža pregovorim na majo stran.126Vi le vsi maje misli baditeinu vsi srčnu pred Pilateža stapite.
Drugi vojakJa, mi žiə gremu, pa glej, da boš taku govoru,da na baš nas s tabo vred krivične stuəru.
Prvi vojakNa bujte se, jest bam žiə taku govoru,da sam sebe pravičniga, vas pak krivične bam stuəru.
2.1.3.7. Tri Marije pri grobu
Velika lubiəzen me žene hoditi,da bi magla skaru h le-temu grabu priti,tata, kiər leži te Sin Božji,položili so ga bagaboječi moži.Pojta z manu, lube sestrice maje,poglejmo njega telu, rake inu nage,ino s to žlahtno žavbo ga žavbejmo,da mə ne dehne, o pungarti ga najdemo.
Druga hči, Marija mati JakobovaMeni se zdi, da ti maju srce imaš,kiər se z mano na te pat podaš.119→ Z velikam jokam səm se jest jokala,kiər səm nigov nadovžnost premišluvala.Hodimo, druziga na vim nimo h česti storiti,s sovzami očmo nigov svetu telu umiti.
Tretja hči, Marija SalomaAh prelube, žalostne sestrice maje,jest zmiəram premišlujem to žalost mojo.Z mojga srca nigdar nuəče odstopiti,kiər səm jest vidila Jezusov telu noter v grab položiti.
Na le-tem mesti je an nam napruəti prišu,od katiərga smo sladke besiəde šlišale.Na rami je nesu ta težki križ,o hud nid, kaj ti na svit narediš.
Druga hči, Marija mati JakobovaLe-tu je an ta križ od sebe podjav,120→ slab inu truden se je na ta kamen nasluənu,da bi se mogu en malo odəhniti,128inu s tem težkem križam zupet naprej hoditi.
Tretja hči, Marija SalomaDo parnaziga so ga na le-tem kraju sliəkli,na križ pərbili inu sam pərvliəkli.Tukej za no zahvalu, lube sestrice maje,padimo na naše griəšne koliəne doliinu z andohti kušnimu le-ta križ veliki,na katiərem je mogu Jezus to britku smrt sturiti.
MagdalenaMarija Saloma, prav striš inu imaš,121→ da ti eno taku svetu misu v tojem srcu imašinu nas h tej zahvali našega odrešenja opominjaš.
Tedaj vse tri pokleknejo in poljubijo križ, vstanejo in gredo h grobu.Kaku bademu magle mi v te grab pritiinu te veliki kamen od duri advaliti?Mi smo rivne inu slabe žene,Buəh vama pomagej inu meni.
Angel pri grobu tako govori.Kaj vi išete pər mrtveh tega živiga?
Druga hči, Marija mati JakobovaČudneh rečiəh delu smo se mi zavzele.122→ Kduə so ti, katiəri so Krištušov telu vən iz graba vzeli?
Spet AngelVi se nimate prestrašiti al bati,vi sestrice, še mejn trepetati.Vi išete Jezusa, tiga križaniga,le-ta, kakər je vam prej pravu,je od smrti vstav inu ni venč tukej.Pojte inu poglejte te grabinu Petru prvič oznanite.
Tedaj odidejo žene od groba. Peter in Janez prideta. Marija Magdalena govori.Peter inu Johanes! Kaj noviga vama poviəmu!Kadar mi tri smo prišle h grobu novemu,eniga mladenča smo tamkej videle.An je nam reku, da se nemate prestrašiti ali bati,jest vam očem na znanje dati:Ta-isti, katiərega išete vi,sedej v tem grobu venč ni!Inu je reku, da bi se imelu vam povedati,an pojde pred nami v Galilejo,123kakər je an nam prej povedov.Kam pak je ta-isti, katiərga v tem grobu venč ni,tu mi na mərmu povedati tudej.Mi pak očemu le-tu trdnu vervati,da je naš Gospuəd mogəu od smrti gar vstati.
2.1.3.8. Peter in Janez pri grobu
PeterAh Jesu, lubeznivi Odrešenik moj,124→ kaj səm jest zašlišov, jest griəšnik toj.Kej očema medva zdej storiti,Al očema precej h temu gruəbu hoditiinu se tam od le-tega previžati,al pak očema tem ženam verjeti?
JanezMeni oče skar en strah obseči,čujem maje lasi na kvišku lesti.125Jest ravnu taku tem ženamna viəm vervat al nehat.Znaš mi ti kej en dober rat dati,al nama te žene resnico praviju,bol najov koj taku strašiju.Peter, na te že jest veliku zaupam,tajo srčnost se jest tudi troštam.Zakaj ti si taje dni veliku prestav,zatorej s tabo hoditi se tudi na bom bav.Dokler səm jest še priprasten inu mlad,očem tebi vselej pərstopit rad.
PeterJes glih taku na viəm verjeti al nehati,126→ za tega volo je treba bol naglu hoditi,da prej pridema h gruəbu, h tem vratam,da boma videva, al je te kamen še zapečatan.
JanezPər le-tem grobu je hadu nehti neznan.Zakaj kamen je žiə od duri odvalen.Grab je prazen, nikuəgar natre ni,meni se le-tu prav čudnu zdi.Peter, pojdi sam inu nater v grab poglej,na duri dobru inu zbestu ahtinga dej.
PeterTa pečat se še trdu drži,127→ v gruəbu pa nikuəgarja venč ni.O kaj se je godilu tukej zdej,doli pokleknima, tukej more biti en svet kraj.Nekaj biəlega jest vidim, de v gruəbu leži.Al jest prav vidim, al se mi ko taku zdi.
JanezLe-tu je to obivalo, kiər je bila ovitaniəga sveta glava, vsa s krvjoj oblita.Po vsem životu so bile te rutepərsušene, kokər z limam obsute.
PeterKadar bi biv an prač adnešen,128→ bi on gvišnu na biv od teh rut odriəšen.Zakaj brez rut bi ga na bivnešiər venkaj vzdignov,kiər bi se en vsaki biv bav,da bi ne biv za eno krvavo rano primu.Gvišnu so se le-te reči vse taku godile,kokər so nama te žene poprej oznanile.Kaj zdej druziga očema medva storiti,kokər z velikem veseljam h nejnem bratam hoditi,da boma tudi tam šlišala ti inu jaz,kaj je kaj pər niəh od teh reči za en glas.
JanezMaju srce se je riəs rəzvesiəlilu,vse pozabilu, kar se je te dni godilu.Saj viəm, da je an poprej govoru,kadar je še an med nami hadu,da oče na tretki dan od smrti gar vstatiinu nam vsiəm očitnu se skazati.Pujte od gar vstajanja vsi z mano,kar je v Svetem pismu izloženu:
2.1.3.9. Grešna Duša na sodbi130
Lucifer pred sodiščem tako govoriPravičen riəhtar, jest pridem sam kokər en tožnik,ti pak bodi kokər en pravičen sodnik.Dokler ta duša ni atla taje zapovedi držati,bade pak magla z manu te peklenski glas pošlušati.
DušaO jest boga, strahu povna dušica,kaku močnu səm zatažena od tega Hudiča.Sama na viəm, kam bi se jest obrnila,da bi jes en trašt al pomuč zadobila.Se očem koj podati h Mariji Devici,pred katiərej trepečeju vsi poklenski hudiči,pər Mariji očem jest pomuč iskati,gnado inu milost pər sodbi znajti.
Oh Marija, mati te milosti,v mojeh narvečeh težaveh ti mene kna zapusti.Prosi inu govori pred tojem sinam na mesti mene,da me an skuəz sojo gnado iz nebiəs na sklene.
MarijaAh moj lubeznivi sin, zadrži leto sadba gariinu se z manu, s tojej Materi, prav pogovori.Sej viəš, de səm jest teh griəšnikov ena Mati,kateri pridejo pər cajtu k meni pomuč iskati!Je riəs, de ta duša taje zapuvedi je prelomila134inu Hudičave povele dojstikrat dopovnila.Vənder je vsaki danmene s tem svetim roženkriəncam počastila,tudi v sabateh meni h časti se postila.Tebe prosəm tedej, moj sin lubi,le-tej duši eno milostlivu sodbu stori.
KristusJes kakər en srdni rihtar al sodnik,sem tudi v tem živleni teh griəšnikov en pomočnik.Le-ta duša je meni k sodbi pərpelanainu od Hudičoveh ruək meni mojej sodbi čriəz dana.Dokler je ana taku močnu zatažena,brez dobreh diəl bade na večne čase pogublena!Al pak nje dabre diəle baju magle zadojsti sturiti,taku jes njo očem majej Materi izročiti.
→ Hudič tako govori131Le-ta duša je rada ofartna biva,prav riətku je v cirkov hodiva,tvojeh zapoved celo nič ni držala,skuəz tu se je mojej oblasti čriəz dava.
MarijaJest očem le-tej duši ena zbiəsta mati bitiinu nej h traštu inu h pomuəči priti,da ti, Satan, ju badeš mogu zapustitiinu skuəz mene k špotu starjen biti.
Kristus pokliče angela Mihaela.132Angel Mihael, stapi hitru le-saminu to pravičnu vago sam pərnesi.Vagej nje hude inu dobre diəle,vagej, katiəre bajo veči težo imele.
Angel MihaelPravični rihtar, tu se mare koj zgoditi.Kar ti zapoviš, se ima tudi hitru storiti.
Le-te duše pregriəhe so brez kanca inu kraja.Avbe! Na bade nikoli vidila nebeškiga raja.
Vstani gari, lubezniva maja mati.Se na zrajma, da bi ti imela pred manu klečati.Le hitru povej, kar od mene želiəš,136zagvišnu, kar prosiš, od mene zadobiš.
MarijaLe-tej duši, moj sin, želiəm gnadlivu sodbu sprositi,da ana bade magla tebi na večne čase hvaležna biti.Očem tedej te duše roženkriənc na vago djati,de ana bade magla pər cajtu v tojej gnadi ustati.
Le-ta sveti roženkriənc ima taku muəč inu kraft,katiəra premaga vso peklensku gvavt!Zatu imaš ti, Satan,133 le-to dušo hitru zapustitiinu v pəku h tojem tovaršam se skriti.
Večnemu Bogu bodi čast inu hvala dana,da jes zdej nisəm v Hudičaveh rakeh ostala.Ti bi mene mogu v peklensku martru obsoditi,pa na prošnu taje matere nisi atu sturiti.137Zatorej, o Marija, mati te milosti,jes tebe tudi na marem zahvalit zadojsti,kiər ti sama si zame prosilainu meni eno milostlov sodbu zadobila,seda se badem pak so vsemi izvolenemi veselila,tebe inu tojga sinu hvalila inu častila.
Oh kršanska duša! Premisli ti,kaku dabru je, katiəri Mariju zbestu časti.Glih kakər le-ta duša bi bila nigdar božjo gnadu prejela,kadar bi se Marija za njo na bila pər sodbi anvzela!Skuz kaj je pak le-ta duša leto gnado zadobila,namreč skuəz te sveti roženkriənc,s katiərem je ana Marijo zbestu častila.Zatu imate le-ta spomin pər vas ohraniti,da skuəz tu Marijinu zbestu češenjemorite lehku u nebiəse pritiinu na večne čase se z nami veseliti. Amen.
2.1.4. Dodatki
2.1.4.1. → Pri tretjem padcu pod križem134
Judovski stotnik tako govori.Ja lej, kaku se peč tebi dons težko godi,kiər ti sam moreš ta križ nestiinu se pərpravt h tej smrti.Zdej, kiər ti s tvojej coprnijej nič venč na rihtaš,na, pa skuəz tu zmagat oč,kiər ti na ziəmlo padaš,da bi mi, namest tebe na goru Kolvarijo pelati,pa le tukej na zemli nehali ležati.Štahus, s tojem kolam udari ga precej ti,da on hitru gor vstane, nam se naprej mudi.
Štahus se odgovori inu reče.Anbart, dbiəbarti, tribarti səm ga žiə pəržgav,še z nogoj ga bom brcnov, al bo kaj pole gor vstav.Vstani gor, sej nas na boš nikoli strucov,mi žiə tešku čakamo videt tu,kaku boš ti kaj na križi visav.
2.1.4.2. Pesem, kokər jo je žovniər pər gruəbu pev136
1.Mi smo žovniərji,
mormo na vahteh stati.
Krajcarjov mav mamo,
pijemo pa radi.2.Dečle se nam ponujajo,
mi bi jəh tudi radi,
jim pa vina nəč na kupimo,
poli smo pa ti zadni.3.Moja dečla je šikana,
časi je tudi luba,
časi pa rada postriəže,
bol kokər ena druga.4.Ma pa niədərc vəs židan,
rokavce obrane,
čevle durhnatarske,
štumfe uscane.
2.1.4.3. Replika Judovskega stotnika 137
Judovski stotnikZdej, vi rabelni inu beriči,dobru inu močnu ga zvežite s temi štriki,le-tega imate dobru varvatiinu z nami na gara Kalvarijo pelati.Tam bade an prejev soj lan,katiərga si je zašlužu an.
2.1.4.4. Pri prvem padcu pod križem138
Oh, kaku je an peč an velək buəh,kiər sam sebe na mare pomagati iz negoveh nadluəg,poprej je an atu eno veliku oblast imeti,s sojej coprnij velike čudeže sturiti,da ste vi mogli pred niəm na to zemlo doli pasti,zdej mare pak an pred vami na zemli ležati.
2.1.4.5. Pri drugem padcu pod križem139
Jest havptman ali kapitan,s kratkemi besiədemi jes vam na znanje dam,da vi imate tega člaveka dobru varvati,potiəm očemu njemu te zasluženi lan dati.Kiər je an poprej atu pred tem folkam v sojej oblasti kralvati,zdej mare pak an pred vami na zemli ležati.Ah fuj, Kriste! zdej si pomaj ven iz našeh ruək priti,de na boš mogu smiəh, špat inu zaničvanje trpeti.
1Finnis est konec. Amen.
2.1.4.6. Pesem pri zadnji večerji141
1Tebi Buəh, mi hvale damo,
za Gospuda te spoznamo,
te Očeta večniga inu Boga živiga.
Nebu, zemla te spoznajo,
tebi čast nu hvalu dajo,
Kerubin nu Serafin
hvaljo z gvasam angelskim.2Naš mogočni Bug je sveti,
naš Bug Sabaot je sveti,
svet je Bug Ača stvarnik,
svet Buəg Sin odrešenik
sveti Duh badi posvečan,
Bug naš Traštar je posvečan.
Nebu inu zemla je
povhena časti božje.
2.1.4.7. Stabat mater dolorosa 142
1.Žalostna je mati stala,
pod križam milo se jokala,
kadar je nje sin visel.2.Milo solzi klaguvala,
vsa trepeča je zgledala
martro sojga ediniga.3.Gduə je te, kiər bi ne splakal,
Božio mater bi zamerkal
v takej martri inu zlegu?4.Za naš griəh, za djanje krivo,
Jezusa vidi v trpliənju,
križnu gajžlu je trpev.5.Vidi sojo lubu diəte,
zapušenu, zašpotano,
kadar je dušo pustil.6.Gdur bi prav ne mogu zdihnit,
kiər bi njemo bilo videt,
Mater z žalostnem sinam.7.O kaku je bila rivna,
sedem žalosti trpela,
žalosti meč je presonil.8.Sveta mati, tebe prosəm,
dej da žalost v srci nosəm,
v mojem srcu griəšnemu.1441449.Daj da se bom s tabo jokal,
na križ gledu, se rəzplakal,
sej səm jes na le-tem kriv.10.Nej se srce maje vneme,
Jezusu, kiər trpi zame,
de jəmu večnu bom šlužil.11.Taku gareč, taku vročen,
tebi mati bam poročen
zdej nu na vse vekoma.12.O devic Mati devica,
bodi naša pomočnica
zdej nu na posledni čas.13.Kokər tu telu odmərje,
da se dušica daruje
v sveti raj popolnama.145
12.
13. Vsi naslovi v oglatih [oklepajih], s katerimi je besedilo členjeno v tej izdaji, so uredniški in jih v rokopisu ni.
14. Ta Predgovor ali prolog v rokopisu ni vključen v številčenje dramskih replik. Številčenje se prične šele v razdelku Ta ponižna pristova Kristusova s štetjem No 1, No 2 itn., ki se v rokopisu na več mestih zaplete, prekine ali začne znova. Zato je v tej izdaji replikam poleg izvirnega številčenja ob levem robu dodano enotno številčenje – od Predgovora (1) do sklepnega speva Stabat mater (502).
15. Za starejše in narečno besedje glej Seznam manj znanih in nestandardnih besed.
16. Ta ponižna pristova Kristusova je edini naslov kakšnega prizora v Kapelskem pasijonu v slovenščini. Izraza prístova za zdaj ni bilo moč nedvoumno pojasniti. Verjetno gre za koroško obliko besede pristava, izraza za večjo kmetijo (nem. Meyerhof), kjer je kmet gospodaril kot prístav, t.j. namestnik zemljiškega gospoda. Iz te pomenske osnove naslov prizora verjetno izpeljuje metaforičen pomen: prístova kot namestništvo, predstavništvo: Jezus je v tem smislu namestnik ali predstavnik Boga Očeta na zemlji; svojo oblast izvaja ponižno, saj prav v tem prizoru učencem umije noge – zato ponižna prístova Kristusova (razlago prispeval Ludvik Karničar).
17. To je prva od petih didaskalij, ki so v rokopisu Kapelskega pasijona zapisane v slovenščini. Nahajajo se v replikah 2, 3 (v rokopisu No 1, No 2), 357 (na koncu drugega dela), 496 in 497 (med dodatki na koncu). Vse druge didaskalije so zapisane v nemščini in so v kritičnem prepisu prevedene.
18. Tu se v rokopisu konča pola besedila, prva od dveh, dodanih sredi 19. stoletja, s katero je bilo rekonstruirano izgubljeno prvotno, domnevno isto besedilo.
19. V rokopisu je tu pomotoma izpadel pomožnik ste. Tekst zvesto sledi evangeljskemu besedilu, ki se v več izdajah Evangelijev in listov glasi enako: Vy ſte pak, kateri ſte per meni oſtali v' moijh ſkuſhnjavah (Paglovec, EvL 1741: 112). Prim. seznam literature.
20. Na tem mestu je v starejši verziji Kapelskega pasijona bila zahvalna pesem, ki je tu opuščena. To dokazuje dodatek, naslovljen Lied bei dem Abendmahl – Pesem pri zadnji večerji, ki stoji v rokopisu na strani 142 in obsega (žal samo) dve kitici te pesmi (gl. repliko 501). Smiselna povezava trenutka, ko učenci z Jezusom odhajajo od zadnje večerje, s petjem zahvalne pesmi je utemeljena v evangeljskem besedilu, npr. v pasijonu Paglovčeve izdaje Evangelijev in listov: Inu kader ſo byli to ſahualno peſſem rekli, ſo vunkej ſhli na Olſko gorro (Paglovec, EvL 1741: 114–115); prim. odlomek v komentarju.
21. V ohranjenem rokopisu Kapelskega pasijona se tu začenja, kot bi rekli danes, drugi prizor prvega dela pasijona. V rokopisu ni naslova ali razdelka, ki bi ga uvedel, pač pa ima to vlogo le didaskalija Jezt wierd der Rath vorgestellt. Tudi v nadaljevanju je členitev na prizore moč razbrati le smiselno iz odrskih napotkov, zato so ta in domala vsi nadaljnji naslovi prizorov uredniški. Pomenljivo je, da na tem mestu v rokopisu nastopi novo številčenje replik od ena naprej. To lahko pomeni, da je ohranjeni rokopis prepisan s predlog, ki so imele različno vsebino in številčenje replik – a nam niso ohranjene.
22. Nekje v tem stavku je verjetno prišlo do izpusta besedila zaradi napake ali krajšanja. Za katiəra bi moral biti omenjen Jezus kot osebek, ki zmoto razširja.
23. Ime farizeja Ane je, podobno kakor druga imena, v rokopisu zapisano v raznih oblikah: Annas, Annes, Annesh. Od teh se le Annes in Annesh pojavljata v dramskem govoru, torej v slovenskem tekstu, latinska oblika Annas pa le v nemških didaskalijah. Ker raba niha, na nekaterih mestih pa je bilo imena govorcev treba sploh dodati, smo imena dramskih govorcev poenotili. Ime Annas je poenoteno v obliki, v kateri se pojavlja v govornem, dramskem tekstu – Kaÿfesh, Annesh, jnu drugi Piſsarÿ – in v kateri so to ime dejansko izgovarjali: Anež.
24. 1Pred to disdaskalijo in po nji je v rokopisu (vrh strani 8) več posegov v besedilo, zaradi katerih je to mesto z gledišča tekstne kritike še posebej sporočilno. V rokopisu sta tu dva dodatka z besedilom, ki vsebuje farizejeve sklepne besede iz dvogovora ob štetju denarja. Prvi dodatek je napisala glavna roka in ga prečrtala s poševnimi črticami. Drugi dodatek je težko berljiv vpis s svinčnikom neznane roke. V kritični prepis ju nismo vključili, saj sta scela ohranjena v dvogovoru na strani rokopisa 87; glasita se skupaj tako: 1 2V primerjavi z variantno obliko istega besedila na str. 87 rokopisa ima ta dodatek številne arhaične pisne posebnosti, kar dokazuje, da je bil prepisan z neke starejše besedilne predloge. Prim. v komentarju točko b. v razdelku Drobci ohranjenega besedilnega izročila.Judaſh to maſh ti te denarje inu jeÿ inu pÿ ſa nÿe
bodi prov vesiv.
ſei ſi jich lachko dobiu
al ſamu ſa Sgaine jech taistech uun kar na
dei de ne grataſch ſche ena uezchi Suinja kaker ſi biu doſdei.
25. Jezusovo slovo od Marije pred njegovim trpljenjem in smrtjo na križu je pomemben topos baročne književnosti. Iz srednjeveških izročil je prešel v baročna besedila, ki prikazujejo Jezusovo in Marijino življenje, in v pobožnosti, kakor so pasijoni in molitve ob svetih stopnicah. Temelji na nekanoničnem izročilu, da sta se Jezus in Mati Božja poslovila po zadnji večerji in pred odhodom na Oljsko goro. Iz te tradicije zajema tudi prizor slovesa v Kapelskem pasijonu. V nekaterih slovenskih rokopisih so ohranjeni primeri literarnih upodobitev tega motiva, ki sodijo med najlepša besedila baročnega slovenskega slovstva. Poteku dogajanja v Kapelskem pasijonu je najbližja literarna upodobitev Jezusovega slovesa od Marije v pridigi kapucinskega patra Ferdinanda Ljubljanskega Na Veliki petek leta 1722, ki jo je pater imel kot uvod v pobožnost škofjeloške spokorne procesije ali Škofjeloškega pasijona (prim. Ogrin 2015). Obsežneje je ta motiv predstavljen v Poljanskem rokopisu, zlasti v 48. postavi (str. 170–174).
26. Ta Marijina replika na kratko povzame obširnejše starejše izročilo, da je Božja Mati ob slovesu izrekla tri prošnje, ki jih je moral Jezus eno za drugo odkloniti, če je hotel izpolniti voljo nebeškega Očeta. Prva prošnja: da bi v svoji vsemogočnosti odrešil človeški rod tako, da bi umrl običajne človeške smrti, ne pa s trpljenjem; druga, če že mora trpeti in umreti, da bi vsaj ne umrl tako strašne in sramotne smrti, kot hudodelec; tretja, če že mora tako umreti, da bi ona smela trpeti in umreti z njim oziroma pred njim, da bi s svojimi očmi ne videla, kako ga ljudje trpinčijo. Prim. Poljanski rokopis, Ta sedeminuštirdeseta postava. Koku je Mati Božja tri prošne strila na sojga Sina Jezusa (str. 164–170). Nenavadno je, da obema Jezusovima replikama v rimanih verzih sledita Marijini repliki v prozi; to si je moč razlagati kot očiten znak, da sta prozni repliki rezultat krajšanja obširnejšega verznega teksta.
27. Ta angelova replika je nekoč sklepala obširnejši prikaz Marijinega trpljenja ob napovedi smrti in slovesu od Jezusa; na to se nanaša zlasti verz 218.
28. 1Na tem mestu se v rokopisu končuje stran 10, z njo pa druga lega rokopisa (prim. skico v kodikološkem opisu). Prepisovanje s starejše predloge ali predlog se je na tem mestu zapletlo. Nastalo je več dodatkov in popravkov, deloma prečrtanih, gl. to mesto v diplomatičnem prepisu. Prizor, kako Jezusa primejo na Oljski gori, temelji na podrobnostih, ki jih opisuje evangelist Janez (18, 5–6). Ko Jezus prvikrat vpraša Kaga vi jſhete in odgovorijo Jeſusa Nazarenſkiga, jim Jezus odvrne: Uſtanite gori, jest ſim. Odrski napotek, da padejo vsi po tleh, pa se nahaja šele na naslednji strani rokopisa (str. 11). Iz te in drugih posebnosti je razbrati, da se na dnu strani 10 končuje tekst iz predloge, ki je prevzeta skoraj dobesedno po Evangeliju in je podana v prozi. Na str. 11 pa se nadaljuje tekst po drugi predlogi, kjer je ista vsebina prikazana v baročni dramatizirani podobi in je oblikovana v verzih s precejšnjo umetniško svobodo.
29. Začetek tretje lege rokopisa; lega je bila močno preurejena, prim. kodikološki opis in skico tretje lege.
30. Na tem mestu se pričenja v rokopisu drugi večji dodatek t.i. tretje roke: besedilo, zapisano na poli, ki je bila vstavljena v rokopis sredi 19. stoletja, verjetno leta 1861. Prim. kodikološki opis, zlasti opis papirja in tretje lege.
31. Praporščak govori v prihodnjiku, kakor da Jezusa šele nameravajo ujeti. Replika je verjetno prevzeta na to mesto iz neke predloge, kjer je bilo dejanje obširnejše in je Praporščak to govoril hlapcem, ko so se še pripravljali, da Jezusa primejo. Kot dramska oseba je Praporščak zagoneten; pojavi se le na tem mestu in zapored pove repliki 79 in 80, nato se ne prikaže več, čeravno bi kot poveljujoči moral voditi vojake tudi pozneje. To je povezano z obširnejšim besedilnim izročilom Kapelskega pasijona, kjer je nastopalo več vojaških oseb, prim. v komentarju točko č v razdelku Ali je redakcija potekala od ene ali več kot ene predloge?
32. Ta drobna odrska opomba izpričuje, da je bila pasijonska igra v Železni Kapli tudi v uprizoritvenem pogledu precej kompleksna: iz nje moramo sklepati, da so se nekateri prizori dogajali na nekem manjšem ali stranskem odru, drugi pa auf das große Teater, na velikem odru. S to omembo pa je povedano še nekaj: veliki oder je omenjen mimogrede in brez pojasnil, kar pomeni, da je bilo vprašanje o velikem in malem odru za uporabnike tega rokopisa samoumevno, t.j. poznali so ga iz izkustva. Z drugo besedo: kakor koli že datiramo obstoječi rokopis Kapelskega pasijona, ta omemba velikega odra izpričuje, da so Kapelski pasijon uprizarjali že pred nastankom tega rokopisa in je že tedaj obstajala tradicija njegovega uprizarjanja.
33. Napoved v didaskaliji, da bo Aneža nagovoril Četrti Jud, se ne uresniči, saj repliko 81 (No 45) govori Judovski stotnik. To je ena od drobnih nekonsistentnosti, ki nakazuje obstoj razvejene besedilne tradicije Kapelskega pasijona.
34. Prehod od Aneža (replika 87) h Kajfežu (88) nastopi v besedilu nenadoma, brez omembe sprevoda, enako v nadaljevanju tudi ni omenjen sprevod od Kajfeža k Pilatu (101, 102), od Pilata k Herodu (123, 124) in od Heroda nazaj k Pilatu (128, 129). Takšne nenadne prehode je moč razumeti kot posledico krajšanja besedila.
35. V treh zaporednih Pilatovih replikah na tej, 16. strani rokopisa, je Pilatovo ime zapisano na tri različne načine: slovensko, nemško in latinsko: Pilatesh, Pilateſch, Pilatus (gl. tudi diplomatični prepis tega mesta). V slovenskem prevodu nemških didaskalij je to ime poenoteno v obliki Pilatež, kakor se dejansko pojavlja tudi v slovenskem dramskem govoru.
36. Mi viši farji – nenavadno mesto, ko Judovski stotnik govori v množini in v imenu Velikega zbora judovskih duhovnikov, je moč razložiti s tem, da je v daljšem procesu besedilne preoddaje ta stavek (pomotoma) prešel iz replike nekega farizeja v repliko stotnika.
37. Besedilo te replike (108), v rokopisu označene kot No 72, se v rokopisu pojavi na dnu str. 16 v okviru dodatka s srede 19. stoletja, na vrhu str. 17 pa je ohranjeno v verziji s konca 18. stoletja (prim. diplomatični prepis). V kritični prepis je sprejeta slednja, t.j. starejša oblika replike. Na tem mestu se konča pola, dodana v 19. stoletju, in se nadaljuje besedilo glavne roke s konca 18. stoletja.
38. Didaskalija und stechet auf – in vstane je bila zapisana že malo pred tem mestom: Pilat je moral vstati že v repliki 118: Kaj je ta resnica? Z gledišča odrskega poteka ni verjetno, da bi Pilat v tako kratkem času vstal, sedel in znova vstal, zato je ponovitev didaskalije und stechet auf verjetno ena od napak, ki nastanejo v daljši tradiciji prepisovanja rokopisov.
39. V rkp. je številka 103 napisana čez prvotno zapisano številko, ki jo je moč razbrati kot 135.
40. Neimenovani vojak, ki tu nastopi, se v pasijonski tradiciji imenuje Porfirij; Jezusa skuša rešiti, da bi ne bil prebičan do smrti. Več o motivu Porfirija v komentarju.
41. Možno je, da so besede od niega prozh na tem mestu prepisovalna napaka – napačna podvojitev besed iz prejšnjega verza (390); vendar je verz 391 moč smisleno razumeti tudi z njimi.
42. Glede vprašanj o metrični strukturi te pesmi prim. Vodila kritičnega prepisa, odlomek Verzi in proza, še zlasti opombo 147.
43. To mesto, odvezov vsiəh griəhov, je poškodovano zaradi preoddaje. Po kitični strukturi bi tu morala biti ženska (dvozložna) rima ali vsaj asonanca: jagnje – griəhe.
44. Po pesmi je v rokopisu večji nepopisan razmik, primeren za še eno kitico.
45. V teh verzih Judež obžaluje svoje dejanje, kakor da je Jezus že bil obsojen na smrt, o njegovi obsodbi govori v pretekliku. Ker v naši verziji Pasijona Pilat obsodi Jezusa na smrt šele na koncu Prvega dela, je očitno, da je bil prizor Judeževega obupa v starejši baročni predlogi, kot je tudi logično, umeščen v dogajanje po Pilatovi sodbi, verjetno v Drugi del, in ga je naš pisec (ali njegov rokopisni predhodnik) od tam prestavil na to mesto.
46. Na tem mestu stojita v rokopisu znamenje X in tropičje, kar si je moč razlagati na razne načine. Verjetno je v predlogi, iz katere je besedilo prepisano, tu bilo daljše Judeževo premišljevanje o pogubnosti greha, ki je v našem rokopisu okrajšano, ali besedilo z dramaturškim obratom proti farizejem, ki jim Judež govori v naslednjih vrsticah. Verjetno je križec (X) meril na kakšen dodani listič z besedilom, ki ga zdaj ni več v rokopisu. Vsekakor je na tem mestu rokopisa v besedilu vrzel.
48. V pasijonski tradiciji je sporočeno, da se je Judežu ob smrti razpočil trebuh in se mu je izsulo drobovje. To izročilo temelji na drugačnem, le deloma podobnem sporočilu iz Apostolskih del (Apd 1,18), deloma pa na srednjeveškem prepričanju, da Judeževa duša ni smela oditi iz telesa pri ustih, ki so poljubila Jezusa, temveč skozi trebuh, ki se je zato razpočil (prim. Poljanski rokopis, str. 329–330). To predstavo so nekatere pasijonske igre stopnjevale do drastičnih oblik (prim. komentar, poglavje Smrt Jude Iškarijota).
49. Ta verz se zdi nadomestek zaradi krajšanja na mestu, kjer bi Pilatova žena morala govoriti o svojih sanjah (»Nič ne imej s tem pravičnim, kajti danes sem v sanjah zaradi njega veliko trpela.« Mt 27,19).
50. Taje sənje – Gornja replika Pilatove žene je tako okrajšana, da v njej sanje niso niti omenjene. Pilat pa se na tem mestu izrecno sklicuje na njene sanje. Tudi to mesto je zaznamovalo prirejanje in krajšanje obsežnejšega besedilnega izročila Kapelskega pasijona.
51. Pilatovo ime je na tem mestu v rokopisu okrajšano v latinski obliki Pont₉. Pilat₉. Zanimivost te okrajšave je v tem, da se v vsem rokopisu Pasijona od začetka do tega mesta Pilatovo ime v govornih replikah pojavlja v vernakulahnih narečnih oblikah, kakor so Pilatesh, Pilateſh, Pilatush, Pilatuſh, Pilatish. Te ljudske oblike so celo tako dosledno rabljene, da tudi Pilat v prvi osebi o sebi pravi: Jest Pontius Pilatesh Deshelski oblastnik, enako njegova gospa: Jest Pontiusa Pilatuſha ſakonska fraua. V nasprotju s to utečeno narečno in pisno prakso pa na tem mestu v verzu 607 vidimo klasično latinsko okrajšavo z brevigrafom Pont₉ Pilat₉ → Pontius Pilatus, značilno za razvito rokopisno kulturo srednjega veka in baroka (ki bi morala biti za morebitnega manj kultiviranega bralca Kapelskega pasijona nerazumljiva). Ta pisni detajl je izrazito neskladen s prevladujočo pisno prakso tega rokopisa in daje sklepati na vpliv starejše predloge. Glej Preglednico okrajšav.
52. V rokopisu: Jest Pontius Pilatus Deſcheuſki oblaſtnik jno Richtar – Poleg replike 187 je to mesto (replika 200) v Prvem delu edino, kjer se v dramskem govoru pojavi pravilna latinska oblika Pontius Pilatus, medtem ko so sicer v rabi ljudske oblike Pilatesh, Pilatush idr. (gl. opombo 47). V Drugem delu se pojavi ljudska oblika Pilateſh, v Tretjem pa prevladuje latinska Pilatus (replike 386, 387, 388, 390, 459). Hkrati je opaziti, da se v začetku te replike, ko Pilat izreka sodbo, pojavlja enak vpliv nemškega pravopisa (ch za h, sch za š), kakor ga zasledimo na začetku dodanih listov, ki jih je napisala roka 3: Andochtliui ukupei sbrani poschluschauzi ... V obeh primerih je ta pisni vpliv opazen le v prvih nekaj vrsticah, nato pa zbledi in prevlada običajna bohoričica (z značilnimi pravopisnimi nedoslednostmi). To si je moč razlagati tako, da so omenjeni deli besedila prepisani iz predloge, katere slovenski tekst je bil zapisan v takšni mešani nemški grafiji. Zato je bil ob začetku prepisovanja s te predloge vpliv na pravopisne oblike prepisa nekaj časa močnejši, nato pa je zbledel in se je znova uveljavila običajna bohoričica.
53.
54. V pobožnosti križevega pota, ki je enotno obliko dobila v 1. polovici 18. stoletja, je uveljavljeno izročilo, da Jezusu poda potni prt ena od usmiljenih žena po imenu Veronika. To je eden od splošno sprejetih, toda nekanoničnih, tradicijskih elementov križevega pota, ki niso izpričani v Evangeliju. Na tem mestu rokopisa Pasijona je ta vloga pripisana Mariji Magdaleni. To je verjetno prepisovalna napaka. Vendar je možno tudi, da je bila v starejši predlogi tega teksta zajeta kakšna druga veja izročila, ki je potni prt povezovala z Marijo Magdaleno. Ta je s potnim prtom povezana v srednjeveškem izročilu drugače: prikazujejo jo s prtičem, ki ga je Marija Magdalena videla zloženega v praznem grobu in je simbol Jezusovega vstajenja, zato jo nekatere upodobitve prikazujejo s posodo dišečega olja in potnim prtom. V poznosrednjeveški velikonočni igri (Lipphardt LOO 793) nastopajo v tej vlogi Tri Marije, ki nosijo potni prt: »Daraufhin gehen die drei Marien in das Grab hinein, betrachten den Begräbnisort, nehmen das Schweißtuch mit und gehen schnell zum Gemeindealtar. [...] Die dei Marien knien vor dem Kreuz nieder und haben das Schweißtuch bei sich. [...] Dann erheben sich die drei Marien, wenden sich zu den Gläubigen, zeigen das Schweißtuch vor und singen Angelicos testes und Surrexit Christus.« (Janota, Evers, s. 988.) Topos Vera icon ali resnična podoba našega Gospoda je bila v krščanskem kulturnem izročilu novega veka tesneje povezana s sv. Veroniko, še ob koncu srednjega veka pa tudi s sv. Marijo Magdaleno, zato je načeloma možno, da je v starejših predlogah Kapelskega pasijona prišlo do prehoda oz. spajanja tega motiva.
55. Tu se v rokopisu besedilo prekine, ker se konča stran 35, pisec je prolog nadaljeval na prejšnji, 34. strani.
56. 1Besedilo v teh dveh verzih (663, 664) je verjetno poškodovano, v besedilni preoddaji je bilo prepisano narobe, morda z večjimi izpusti. V rokopisu je glagol v obeh verzih zapisan v nedoločniški obliki: jnu venzhkrat, u vasheh ſerzeh premishluati, jnu vashe Rive jnu Teshaue, u Terplienie Xiſtusa Jesusa skleniti. Verjetno na tem mestu manjka glavni stavek s povedkom, denimo v tem smislu: ne pozabite njegovo trpljenje večkrat v vaših srcih premišljevati ... Takšna konjektura bi bila večji poseg v tekst, zato kritični prepis razreši to mesto le s spremembo v velelnik v 2. os. množine: premishluati > premišluvajte.
57. Glede na vsebino, napovedano v Prologu k večerni predstavi, bi se moral tu začeti prizor s Pilatovo ječo, ki je v naši verziji šele na drugem mestu. Prizor Petra z deklo vratarico sodi po kronološkem redu pasijonskega dogajanja v trenutek, ko Jezusa privedejo k velikemu duhovniku Kajfu, in zato poteka na dvorišču njegove palače – vsekakor še pred Pilatovo obsodbo. Da je imel ta prizor v starejši baročni verziji Kapelskega pasijona svoje mesto v Prvem delu pred sodbo, je razvidno mdr. iz replike hlapca, ki v verzih 671–672 govori v prihodnjiku: Pak kaj za eno sodbo bado oni čriəz Jezusa sklenili? Jest pak rajtam, da ga baja k smrti tega križa obsodili.
58. Da petelin zapoje tretjič (der Hann krächt ds 3te-mahl), izvira verjetno iz ustnega izročila. Pri evangelistu Marku se mesto glasi: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« (Mr 14,30; 14,72)
59. Verz se sklicuje na prizor v vrtu Getsemani, ko Peter udari z mečem in služabniku Malhu odseka uho. V naši verziji Kapelskega pasijona prizor žal manjka, ta verz pa izpričuje, da je vsaj ena od starejših verzij ta prizor imela.
60. Replika je v rkp. zapisana dvakrat, na str. 40 in 41 (gl. diplomatični prepis), vendar ni prečrtana. Ker gre za očitno pomoto, smo ponovljeno repliko v kritičnem prepisu opustili. Zanimivo je, da je v prvem zapisu oblika komarati, v drugem pa Comarati, kar nakazuje močnejši vpliv latinske kulture v starejši predlogi.
61. Stol, ki ga omenjata dekli v tej in prejšnji repliki (232 in 233) v verzih 784 in 789, vzbuja več vprašanj o odrskem dogajanju. Najprej zato, ker je omenjen že v prizoru Kronanje s trnjem v repliki 168 v dopoldanski predstavi, verza 533–534: Pojdi ti, pərnesi sam hitru en stav, / da se an gar posadi, kakər na en kralovi tran. Gre torej za stol, na katerem je med sramotenjem hlapcev moral sedeti Jezus. Dvomiti je, da bi ta stol ostal na odru vse od jutranje predstave le zato, da ga v večerni predstavi služkinji pospravita. Ta odrski rekvizit dodatno izpričuje, da je bil prizor Petra z deklo vratarico v starejši verziji Kapelskega pasijona umeščen v Prvi del, torej v dopoldansko predstavo. Povezan je bil z nekim dogajanjem ob Jezusu, ki v našem rokopisu ni ohranjeno. Verjetno je v predstavi Jezus sedel na sramotilnem stolu še tedaj, ko je Peter odgovarjal dekli vratarici in Jezusa zatajil, saj evangelist Luka izrecno opozarja na telesno bližino med Jezusom in Petrom, po pasijonski sinopsi v EvL: »Inu sdaici, dokler je on ſhe govoril, je petelen v'drugizh sapel. Inu Goſpud ſe je oserl, inu je na Petra pogledal. Inu Petrus ſe je ſpumnil na beſſedo tiga Goſpuda, katero je on k'niemu rekal: Preiden bo petelen dvakrat sapel, boſh ti mene trykrat satayl. Inu Petrus je ſhal vunkei, inu ſe je milu jokal« (Paglovec 1741: 131).
62. vajinemo devo – nediftongirana rožanska oblika za delo (v tožilniku). Rožanski elementi se brez razvidnega pravila pojavljajo na leksikalni, morfološki in glasoslovni ravni. Npr. leksikalno: temu/temi vs. tam; morfološko: da imadem merkat inu gledat; glasoslovno: npr. refleks u nam. uә za dolgi u: Buh te ubari vs. Buәh te ubari (op. E. P.).
63. To didaskalijo je v rokopis vpisala tretja roka, ki je sredi 19. stoletja dopisala manjkajoče liste rokopisa, toda v nemški pisavi Kurrent, in z njo na to mesto uvedla prvi Jezusov padec pod križem s kratkim besedilom biriča, ki ga je že glavna, prva roka napisala na str. 140 kot enega od dodatkov, le da ni določila, kam naj bi tamkajšnje besedilo ob obeh padcih sodilo, se pravi, tam predvidena dva Jezusova padca pod križem nista bila dramaturško umeščena v Pasijon (kar je pomenljivo, kakor da bi bil pisec zaradi razsvetljenskih pritiskov proti tradicijskim, nekanoničnim prizorom križevega pota nekoliko previden). Poseg tretje roke tako nadomesti krajšo, v tem rokopisu prvotno didaskalijo prve roke, ki je zgolj povedala, da Jezus vzame križ na svoje rame in odide z Judi; zdaj je na gosto prečrtana, razbrati jo je moč tako: Xistus mit [...] dem Kreuz gechet ab mit samt die Juden. Gl. digitalni faksimile.
64. Glede na pomen verza bi bila pravilna oblika glagola nedoločnik – de se le-tu niəmre Bogu smiliti – vendar se izvirna oblika smili v verznem paru rima z naredili, kar kaže, da je bila izbrana namerno.
65. Tudi ta napotek je zapisala tretja roka in s tem besedilo ob Jezusovem drugem padcu, ki ga je zapisala že prva roka na stran 140, vključila na to mesto Pasijona.
66. Ta verz nakazuje, da je bil prizor Petrove zatajitve na dvorišču velikega duhovnika v starejših verzijah Pasijona obsežnejši in je vključeval navzočnost Jezusa, ki se ob zatajitvi obrne in pogleda na Petra. S tem je morda povezan sramotilni stol, o katerem govorita dekli v replikah 232 in 233, prim. komentar, Sledi odsotnega besedilnega izročila, odlomek e.
67. Umestitev tretjega padca na to mesto, kakor tudi prvih dveh, je dodatek tretje roke; ta je dopisala tudi omenjeni tekst na str. 138 rokopisa.
68. Ta vpis neznane, morda druge roke, opozarja, da bi v nadaljevanju morala najprej slediti replika, oštevilčena v rokopisu kot No 79, nato šele enota 78. Ista roka je obe repliki tudi preštevilčila, toda rezultat je nejasen. – Možno je, da gre na tem mestu za prepisovalno napako, ko prepisovalec preskoči del besedila v predlogi, opazi napako in prepiše še pozabljeni odlomek. Na tem mestu pa je nenavadna okoliščina, da kar tri replike zapored govori ista oseba – Prvi Jud: dve ob križanju in prvo pri kockanju. To je moč pojasniti z domnevo, da je prepisovalec tu zajemal besedilo iz obširnejše predloge ali predlog in ga pri tem krajšal.
69. Verjetno so glavni hlapci ali vojaki pri križanju imeli v starejši predlogi Pasijona osebna imena, ki se še tudi v ohranjeni verziji občasno pojavljajo: Štahus, Malhus in Robinus.
70. Potek dejanja pri kockanju za Jezusovo suknjo je nekoliko nejasen, razumeti ga je mogoče tako: Prvi Jud, v govoru imenovan tudi Robinus, predlaga žrebanje s kockami (repl. 289); Drugi Jud se strinja (290), vendar pri tem oslavlja dva tovariša, kakor da so vsi skupaj trije (verz 1189): vənder očem zdej storit po vajinej voli. (To se sklada z dejstvom, da so v Pasijonu po imenu omenjeni le trije vojaki: Štahus, Malhus in Robinus. Tudi v didaskaliji pred govorom 323 je rečeno, da križanim pridejo polomit kosti vsi trije Judje. Vse to izkazuje navzočnost predloge, v kateri so Jezusa križali trije in ne štirje vojaki oziroma hlapci.) V repliki 292 Prvi Jud, Robinus, vrže kocke, domnevno zato, da določi mejno število. Nato igrajo, v repliki 295 je že razumeti, kakor da je Robinus, Prvi Jud, suknjo izžrebal, vendar ta vrže kocke šele v repliki 296 in res zmaga. Možne so še druge razlage. Potek dejanja tudi tu dopušča možnost prirejanja besedila po starejših predlogah, pri čemer nastajajo dramaturški šivi.
71. Z gledišča poteka dejanja in geneze teksta je ta didaskalija (Christus gechet auf das Kreutz) nejasno mesto. Smiselno ga je moč razumeti le kot odrski napotek v tehničnem pomenu: če so kockanje za Jezusova oblačila nemara uprizorili na nekem »prizorišču«, ločenem od samega kraja križanja (zato v verzu 1139: z nigovem oblačilam sam pərtekli), potem se mora zdaj nadaljevati prizor Jezusa na križu – torej igralec znova stopi na križ. Vendar takih čisto tehničnih didaskalij drugod v Pasijonu ni, večidel so tesno povezane z dramskim dejanjem. Če to didaskalijo razumemo tako, da meri na potek odrskega dejanja, potem izvira iz neke predloge, v kateri sta prizora s pribijanjem na križ in kockanja za oblačila potekala drugače (da sta ta prizora prevzeta od drugod, je slutiti iz njunega mestoma zamotanega poteka), ali pa je že ob križanju takoj sledila pesem. Tej didaskaliji sledi v rokopisu na listu večji prazen prostor, za pesem kot besedilno enoto je bila predvidena še številka N 98, vendar pa je prva roka tja ni zapisala, in tudi tretja je ni nadomestila pozneje. Najverjetneje zato ne, ker je tu mišljena pesem Stabat mater, ki jo je prva roka že sama napisala v rokopis na str. 143–144 med dodatke.
72. Replika je v rokopisu pripisana med vrsticami.
73. Verza 1334 in 1335 sta bila na to mesto v rokopisu pripisana z drobnejšo pisavo iz replike 313 (v rkp: No 112), ki je bila prvotna, vendar je prečrtana; vse te posege je napravila glavna roka.
74. Ta replika je v rokopisu prečrtana, ker jo je glavna roka vključila v repliko 311 (No 110). Ker jo je že glavna roka opustila, bi jo načeloma lahko opustili tudi v kritičnem prepisu. Vendar smo jo ohranili na prvotnem mestu, ker bi se brez nje podrlo smiselno sosledje z naslednjo repliko.
75. 1Na tem mestu se v rokopisu začenja stran 67 in z njo šesta lega pol; ta list tvori isto polo z listom 89/90, ki lego končuje (prim. skico in opis šeste lege listov). Drugače kot peta lega, ki je povsem regularna in se je končala s stranjo 66, ima šesti snop pol več nenavadnih posebnosti, ki kažejo na predelavo besedila. Šesto lego so iz že zvezanega rokopisa vzeli, jo preuredili in ponovno uvezali. To je glavni pisec Kapelskega pasijona napravil šele potem, ko se je med pisanjem odločil, da bo v rokopis vključil misterijski prizor o Mariji in spokorjenem Grešniku, ki ga obsegajo replike 344–353. Dejanje snemanja Jezusa s križa, ki obdaja vstavljeni prizor, je po značaju drugačno, dramaturška šiva na začetku in koncu sta očitna. Prim. komentar, poglavje Ali je redakcija potekala od ene ali več kot ene predloge? , enota d.
76. Od tod do konca Janezove replike je besedilo dodala tretja roka sredi 19. stoletja. Duh teh vrstic je razsvetljensko praktičen in površinski, ni adekvaten globoki bolečini, ki jo izraža baročna duhovnost Marijinih besed. Od te do naslednje replike sledi v rokopisu večji nepopisan prazen prostor. Ta četrtina strani je bila predvidena za daljšo prvotno repliko apostola Janeza, ki žal ni bila prepisana v naš rokopis. Namesto nje je tretja roka verjetno sama sestavila verza 1382 in 1383, preostali trije pa so prepis in predelava verzov 1489 in 1490 iz Janezove replike 334.
77. Longinus je bil po pasijonskem izročilu slaboviden ali slep na eno oko. Ko mu je na oči padla kaplja Jezusove krvi, je ozdravel in hkrati spoznal Jezusa kot Božjega sina (verzi 1452–1455); prim. komentar, razdelek Vprašanje povezav s srednjim vekom.
78. Nikodem in Jožef iz Arimateje je uredniška korekcija napake v rokopisu, kjer stoji na tem mestu dobesedno: Joseph und Arimatia. Didaskalija je v rokopisu oštevilčena kot N 134. Na naslednji strani je pomotoma tudi Janezova replika Ne žaluj, luba maja mati prav tako označena kot enota No 134.
79. Desno od imena govorca Nikodem stoji v rokopisu droben pripis neznane roke, verjetno am 29, morda sklic na tekst kakšne predloge.
80. S spuščanjem zavese, ko se prizorišče spremeni in je na njem Mati Božja sama z mrtvim Jezusom v naročju, se znotraj prizora snemanja Jezusa s križa začne drug, kontemplativno-mistični prizor, ki obsega replike 344 do 353. Ko Marija, Janez in Marija Magdalena ob mučilnih orodjih na odru (arma Christi) in mrtvem Jezusu poetično premišljujejo in žalujejo ob njegovem trpljenju, se tedaj, ko Marija najbolj potrebuje uteho, pojavi Grešnik s svojo prošnjo (350). Prizor preraste v vloženo misterijsko igro o spokorjenem grešniku, ki mu Marija z mrtvim Sinom v naročju razlaga Jezusovo milost in zasluženje njegove daritve. Prim. komentar, razdelek o tekstološki problematiki šeste lege rokopisa.
81. Omenjena pesem ni prepisana v naš rokopis in je ne poznamo. Pesem Stabat mater – Žalostna je mati stala, pripisana v rokopis na straneh 143–144, je bila skoraj gotovo peta v prizoru križanja, gl. didaskalijo na začetku prizora Poslednjih sedem besed in zapis pesmi na str. 143.
82. Opisovanje podrobnosti Jezusovega trpljenja vse do navajanja števila udarcev, padcev ipd., ima v baročnih besedilih le en namen: da bi bralec mogel čim bolj konkretno in osebno podoživljati Jezusovo trpljenje in tako prek podrobno predstavljene zunanjosti pasijona doživeti notranje, misterijsko jedro Kristusove žrtve. Zato se besedila s pasijonsko vsebino v historičnih virih največkrat imenujejo premišljevanje skrivnosti Gospodovega trpljenja. Razni srednjeveški in baročni avtorji navajajo te podrobnosti in z njimi tudi števila glede na razna eksegetična, mistična, tudi nekakonična izročila; tu navedeno število udarcev vključuje število zveri iz Apokalipse: 666. (Raz 13,18).
83. Ti štirje verzi, 1583–1586, z manjšimi pisnimi in narečnimi spremembami ponovijo verze enega od mučiteljev iz replike 248.
84. Ime dramske osebe Sünder je v izvirnik pripisala verjetno druga roka.
85. Misterijska igra o Grešniku se tu konča; nadaljuje se prizor, ko bi Jezusa morali položiti v grob, vendar je tekst prekinjen.
86. V rokopisu sta izpisani žal le navedeni dve vrstici te replike. Na listu nato sledi nepopisan prostor v velikosti štirih ali petih pisnih vrstic, kjer tekst ni bil nikdar rekonstruiran.
87. V rokopisu je na vrhu strani ob paginaciji pripis neznane roke s svinčnikom, že v gajici: Jožef Postuslemšek.
88. S tem dvostišjem Jožefa iz Arimateje se odsekano konča, točneje, pretrga osrednji del Kapelskega pasijona. Verza sta izpisana na vrhu folija 82, preostali pisni prostor na tej strani v rokopisu je prazen; večji del besedila s prizorom, ko Jezusa položijo v grob, manjka, lista s stranmi 83–86 sta iz rokopisa odrezana. Zadnje Jožefove besede morda pomenijo, da je v kateri od predlog Pasijona na tem mestu nastopila skupina vojakov, ki naj bi stražila grob; od tod nemara verz zupet tam okuəli hodiju sovražniki naši. Vsekakor bi moral tu slediti prizor, ko mrtvega Jezusa položijo v grob, torej vsebina XIV. postaje križevega pota, ki je v času nastanka rokopisa našega pasijona že imel današnjo, poenoteno število in vsebino postaj. Da je prizor polaganja Jezusa v grob – ali vsaj prizor Božjega groba – v eni od predlog Kapelskega pasijona zanesljivo obstajal, dokazujeta v prologu Tretjega dela, t.j. igre na Velikonočni ponedeljek, verza 1767 in 1768, kjer stoji: Tudi Kristus Jezus je atu to smrt prestati, / katiərga ti vidiš tam v gruəbu ležati. Skoraj nemogoče je, da bi bil tu mišljen Božji grob v cerkvi, saj je Pasijon potekal na prostem. Gledalec je torej stal pred Božjim grobom v okviru Pasijona, ta pa zelo verjetno ni bil nemi prizor brez besedila, ampak je polaganje v grob moralo imeti svoj tekst kakor pri vseh drugih prizorih v Kapelskem pasijonu (za razliko od Škofjeloškega, ki neme prizore ima). Ali je v tisti žal izgubljeni predlogi, iz katere so manjkajoče dele rokopisa Kapelskega pasijona nadomestili še sredi 19. stoletja, takšno nadaljevanje bilo ali ne, kajpada ni mogoče reči. Vsekakor ga tretja roka v naš rokopis ni vpisala; pač pa je vpisala na prazno stran 87 dodatek: dvogovor med Kajfežem in Judežem ob štetju srebrnikov.
89. 1Ta didaskalija in celoten dialog ob štetju srebrnikov sta dodatek tretje roke, vendar izvirata iz zelo stare pasijonske tradicije, gl. komentar, razdelek Štetje tridesetih srebrnikov. Stran 87 v rokopisu je zanju nenavadno mesto, saj so bili vsi dodatki tretje in celo prve roke napisani na konec rokopisa (strani 138–144). Če je tretja roka dopisala ta dodatek, ki sodi v Prvi del Pasijona (k jutranji predstavi), na konec Drugega dela, je iz tega moč sklepati, da drugod ni bilo več prostora zanj, kar pomeni, da je obsežen snop 32 listov, ki so na koncu rokopisa prvotno obstajali, bil tedaj že izrezan. 2Isti tekst je tretja roka začela s svinčnikom prepisovati v rokopis že na strani 8, kamor tudi sodi, vendar za pisanje tam ni bilo dovolj prostora. Tisti zapis razkrije predlogo, iz katere sta oba zapisa prevzeta, kot precej bolj arhaično kakor je ta zapis, kjer so besedne oblike že precej posodobljene. Prim. njuno sopostavitev in komentar.
90. V desnem gornjem kotu strani je pokončno zapisan težko berljiv poznejši vpis neznane roke: Johann Mund Kappel.
91. Verz omenja prizor Božjega groba, ki v tem rokopisu manjka. V starejši predlogi je ta prizor nedvomno obstajal, saj drugače v prologu ne bi bil omenjen. Prim. opombo k verzu 1719 na koncu Drugega dela.
92. Ni jasno, na kaj pisec misli, ko pravi, da je sv. Janez Evangelist, te lubi pisar bažji, prerokoval Jezusovo vstajenje. Jezus je večkrat napovedal svoje trpljenje in vstajenje, toda te napovedi so zabeležene pri sinoptikih (Matej, Marko, Luka) in ne pri Janezu. Torej pisec ne govori o napovedi vstajenja v tekstu Evangelija, marveč o nekem prerokovanju v tekstu našega Pasijona, kar je v okviru prologa tudi edino pričakovati. Toda pred Jezusovim vstajenjem v tem rokopisu ni sledi o takem prerokovanju. Mišljen je torej neki prizor, kjer so nastopili sveti preroki, venč drugi sveti moži, in evangelist Janez z napovedmi o Zveličarjevem trpljenju in vstajenju, ki je v starejši baročni predlogi obstajal, v našem rokopisu pa ne. (Da bi pisec tu mislil na sklepno hvalnico sv. Janeza v verzih 2562–2569, ni realno sklepati, saj ta replika ne ustreza kontekstu, v katerega prolog umešča Janezove besede.)
93. Verz vsebuje zanimivo informacijo, da se je Kapelski pasijon pred vložno misterijsko igro o tehtanju duše končal s petjem srednjeveške Velikonočne pesmi. Prim. objavo in pojasnila v Appendixu.
94. Da bi prolog na tem mestu brez posebnega razloga nenadoma uvajal evangeljsko pripoved o bogatinu in ubogem Lazarju, je manj verjetno. Bolj verjetno je, da so ti verzi ohranjeni komentar neohranjene vložne igre o bogatinu in Lazarju, ki jo je stara baročna predloga verjetno vsebovala. To bi bilo tudi dramaturško utemeljeno: če se velikonočna predstava sklene z misterijsko igro o tehtanju Duše na sodbi, bi bilo tudi smiselno, da se prične s kratkim misterijem o Lazarju, tembolj, ker ta pripoved zgoščeno prikaže, kako sta bogatin in Lazar živela na tem svetu, kaj pa se zgodi, ko ju smrt odvede na oni svet. Taka predigra bi bila torej učinkovit uvod v prizor z monologom Smrti.
95. To je ponovno opozorilo na prizor Božjega groba, katerega tekst v naš rokopis Pasijona ni bil prepisan ali je od tam izrezan med str. 82 in 87. Razumeti je, da je v kapelski uprizoritvi Smrt nastopila neposredno v bližini Božjega groba in s tem podkrepila sporočilo, da se ji je podvrgel celo Jezus.
96. 1V poteku dejanja od tod do Služabnikove replike 383 se kaže neskladje, ki je očitna posledica napake pri prepisovanju ali prirejanju besedila. Slednja možnost je bolj verjetna, saj v našem rokopisu Pilat dvakrat pošlje Služabnika pogledat, kdo je prišel; šele ko gre Službabnik tretjič, povabi goste (383) k Pilatu. Pravilen potek je bil verjetno tak: ko se konča Pilatova replika 380, bi moral takoj slediti Služabnikov odgovor 381 (To povelo, moj gospuəd ...), šele nato pa didaskalija Služabnik odide ... in govori, vendar tu v našem rokopisu manjka Službabnikova replika, s katero bi Pilatu povedal, kdo je sploh prišel. Naprej je potek jasen. 2Pač pa je vredno pozornosti, da se podoben prizor, kjer Pilat pošilja Služabnika, nahaja pred razglasitvijo sodbe proti koncu Prvega dela, kjer je namreč v Služabnikovi repliki 187 Pilatov priimek unikatno v vsem Prvem delu zapisan s pravilnim latinskim brevigrafom, ki da z razvezavo knjižno obliko Pilatus namesto vernakularnih Pilateſh, Pilatiſh idr. Pomenljivo je, da se v Tretjem delu v dramskih replikah 384, 385 in 387 nato pojavi prav ta, knjižna oblika.
97. Tu verjetno manjka eden ali več verzov o tem, kaj sporočajo znamenja ob Jezusovi smrti.
98. V rokopisu sledi večji nepopisan presledek, velik za cca. četrtino strani ali pribl. šest vrstic.
99. Na tem mestu sledita v rokopisu po večjem nepopisanem razmiku repliki Tretjega in Četrtega vojaka, ki sta bili sem prepisani pomotoma, t.j. prezgodaj, zato ju je glavna roka sama prečrtala. Nato se pravilno pojavita v nadaljevanju kot repliki 407 in 408.
100. Ta verza beremo v nekoliko drugačni dikciji v repliki apostola Janeza (473), ko od treh Marij izve novico o Jezusovem vstajenju. Tam je strah, ki dviga človeku lase, spričo novice o Jezusovi božanski moči razumljiv; pri vojaku pa gre le za strah, da bo moral stražiti, namesto da bi spal. Zato je verjetno, da sta bila ta verza sem prevzeta prav iz omenjene Janezove replike.
101. Tu se ponovi verz 1215.
102. Prvotno je didaskalija vsebovala le ta kratek napotek: Nato zapoje kratko pesem. Pozneje, ob rekonstrukciji rokopisa sredi 19. stoletja, je tretja roka dopisala na stran 139 pesem, ki jo poje vojak pri grobu; semkaj na stran 111 pa je dopisala v nemški pisavi napotek: Dieses Lied suche Seite 139. Ta pripis in tisti o Jezusovem tretjem padcu pod križem (ki napotuje na stran 138, gl. repliko 273) razkrijeta, da tudi drugi podobni posegi v pisavi Kurrent s svetlorjavim črnilom pripadajo tretji roki. Tukajšnji sklic na stran 139 namreč ni mogel biti napisan prej, preden je bila tja pripisana vojakova pesem.
103. Zanimiva variantnost pri imenu dramske osebe v tej didaskaliji dopušča razne domneve. Možno je, da sta v predlogi našega rokopisa nastopali dve dekli, kakor že poprej v prizoru apostola Petra in dekle vratarice, ki ju obstoječa verzija Kapelskega pasijona reducira na eno samo osebo. Možno je tudi, da sta v ozadju različni predlogi, v katerih je imela dekla različno ime. Da se Dina, hišna dekla, jezi na »favlaste hlapce«, bolj ustreza kontekstu dvorišča Kajfeževe hiše kakor straži Pilatovih vojakov.
104. Na spodnjem robu lista je pripis s svinčnikom: Karl Laninscheg.
105. Po tej didaskaliji moramo sklepati, da je v eni od predlog Pasijona tukaj nastopila Marija Magdalena, kar je pisec našega rokopisa že začel prepisovati, nato pa opustil in po dveh praznih straneh, prihranjenih za ta ali kateri drug prizor, nadaljeval prepis, bodisi iz iste ali katere druge predloge, njegovo številčenje replik pa je prekinjeno: tu se konča z No 58, po dveh praznih straneh se nadaljuje tekst z enoto No 62. Marija Magdalena nato dejansko nastopi, vendar šele v prizoru, ko tri žene (Tri Marije) gredo h grobu, da bi mazilile Jezusovo telo (replika 460).
106. 1Stran 115 ne vsebuje drugega besedila kakor datiran poznejši vpis dveh osebnih imen, skoraj gotovo oseb, ki sta sredi 19. stoletja naročili ali pripravili rekonstrukcijo manjkajočih delov rokopisa Kapelskega pasijona po neki nam neznani predlogi. Vpis je namreč po vsem videzu napravila tretja roka – ista, ki je dodala štiri manjkajoče liste in več drugih pripisov. Vpis se glasi: 2Für die Bruderschaft Familie 3Kappel den 8ten Februar 1860. 4V teh vrsticah so pomembni podatki o zgodovini rokopisa v 19. stoletju: bratovščini v Kapli je rokopis, verjetno že izpopolnjen s pripisi tretje roke, poklonila družina Gašperja Breznika in Marije Krovec, v Kapli, dne 8. februarja 1860. 5O bratovščinah v Kapli je zbral osnovne podatke Štefan Singer; Pasijon bi utegnili prirejati dve od njih, morda tudi skupaj kakor sprva v Škofji Loki. Že v zgodnjem novem veku je začela na Koroškem delovati bratovščina Svetega Rešnjega Telesa. Ohranjena računska knjiga bratovščine za Železno Kaplo se začne z letom 1590 in konča 1712. Imela je nekaj zemljišč in podložnikov. Z letom 1667 si je vzdela ime Confraternitas Venerabilis Corporis Christi. Jožef II. jo je leta 1782 prepovedal; kljub temu, navaja Singer, so ljudje v Kapli tradicijo te bratovščine dolgo ohranjali: še leta 1804 je obstajalo združenje, ki je štelo 300 ljudi; poskrbeli so, da sta bili vsak teden darovani dve blagoslovni maši, dokler ni bilo tudi to v letu 1808 prepovedano (Singer 1938: 211–212). 6Druga bratovščina, ki bi mogla biti nositeljica Kapelskega pasijona, je bila bratovščina Jezusa, Marije in Jožefa, imenovana tudi bratovščina svete Družine ali svetega Jožefa. Singer jo imenuje z nenavadnim imenom Confraternitas conversationis Jesu, Mariä, Josef. Po sinodi leta 1647 je bila uvedena v farah vsega okrožja, njen sedež in glavni zbor članov pa je moral ostati v Dobrli vasi, kjer je bilo tedaj jezuitsko središče. V Kapli je bila bratovščina uvedena leta 1655 pri romarski cerkvi sv. Marije v Trnju (glede razsvetljenskega zatiranja pobožnosti do Marije v tej cerkvi prim. komentar, poglavje Železna Kapla), kjer so se člani zbirali enkrat mesečno, sicer pa ob vseh Marijinih praznikih. Leta 1667 je bratovščina štela 800 članov. Patrocinij so obhajali na prvo nedeljo po prazniku sv. Simona in Jude ter na Jožefovo (Singer 1938: 212). 7Podrobnejši podatki o obeh osebah in bratovščini, omenjenih v rokopisu na strani 115, nam doslej niso znani. Smer, ki jo odpirajo, je pomembna za pojasnila o tem, kako je Kapelski pasijon živel in preživel v 19. stoletju.
Kaspar Briznick
Maria Krovitz
107. V naslednjih verzih (2236–2297) uvodnega dela tega prizora angela počastita Marijo kot Mati Božjo najprej vsak s svojimi replikami, nato pa še skupaj s pesmijo v repliki 432 Vesiəli se, o kralica! Zdi se, da vse to besedilo, ki je na nekaterih mestih variirano ali različno prevedeno, s svojimi variantnimi oblikami vred temelji na neki starejši besedilni osnovi marijanske pesemske tradicije. Tega pesemskega gradiva v ohranjenih pesmaricah baročne dobe doslej ni bilo moč najti v primerljivi obliki. Osnova so bile morda (neohranjene) pesmi, katerih nastanek so vzpodbudile potridentinske pokrajinske sinode v Ogleju (1565, 1596) in Salzburgu (1569) in so med drugimi temami poudarjale Marijino sredništvo – njeno zmožnost in upravičenost, da kot Jezusova mati vernim posreduje božjo milost, ki jim jo je pridobil Jezus z žrtvijo na križu. V našem primeru bi bile mdr. lahko v ozadju novoveške predelave srednjeveških marijanskih antifon Pozdravljena, Kraljica (Salve Regina) in Veseli se, Kraljica (Regina caeli, laetare) (prim. Smolik 2011: § 1299–1300, 1359–1361, 1366, 1504–1505). V teh pesemskih odlomkih so poudarjene zlasti resnice o Jezusovem odrešenju človeka (na več mestih) in o Marijinem duhovnem povišanju (sredništvu, kronanju): kot kraljica je imenovana v verzih 2258, 2260, 2266 in nato v odpevih pesmi. Čeprav so poškodovani zaradi kontaminacije v daljši preoddaji (procesu prepisovanja), podelijo ti odlomki prizoru Jezusovega vstajenja slovesen, himničen ton in poudarjajo povezanost Marije in Jezusa tudi v misteriju odrešenja.
108. Tukajšnji verzi 2249–2251 so variantna oblika verzov 2277–2280 v »pesmi«, ki jo pojeta angela. Verjetno so tudi druge njune replike, s katerimi počastita Mati Božjo pred petjem pesmi, prevzete iz starejših slovenskih pesemskih besedil za veliko noč. Izrecna istovetnost omenjenih verzov oz. delov besedila le poudari stik med dvema besedilnima tradicijama pesmi, morda hvalnice ali slednice, ki sestavljata ta prizor.
109. pred peklam čakale – Po krščanskem izročilu so do Kristusovega vstajenja morale duše svetih prerokov, očakov in drugih pravičnih čakati na odrešenje pred peklom, v predpeklu, od koder jih je Jezus še pred vstajenjem izpeljal. Ta verska resnica se še zdaj izraža v členu apostolske vere: »... [je] bil v grob položen, šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal.«
110. Pesem angelov je po vsebini prepesnitev velikonočne antifone Veseli se, kraljica nebeška, ki ji je v Kapelskem pasijonu dodana obširnejša vstajenjska vsebina. »V velikonočnem času so vsaj v začetku 16. stoletja začeli peti Marijino velikonočno antifono Regina caeli, laetare v pesemski obliki. Glavni predmet v pesmi ni toliko resnica Jezusovega vstajenja, ampak prošnja k Mariji srednici, naj zmagoslavnega Sina, ki je naš Odrešenik, za nas prosi« (Smolik 2011: § 1366). Glede na dodano vstajenjsko vsebino je naša pesem verjetno mlajša, v osnovi morda iz 17. stoletja.
111. 1Verz nakazuje, da pesem, morda pa tudi celoten prizor z angeloma, izhaja iz predloge, kjer je Mati Božja najprej srečala vstalega Jezusa in z njim govorila, potem pa sta ji angela pela alelujo. V našem rokopisu Marija govori s Kristusom v repliki 434 po pesmi angelov. 2Vsekakor v Kapelskem pasijonu postavitev tega prizora pred prizor, ko trem ženam (v izročilu: tri Marije) angela razodeneta Jezusovo vstajenje, podeljuje Mariji, Božji materi, prvenstvo in prednost, saj je v našem Pasijonu ona prva, ki ji angela sporočita vstajensko oznanilo. Prim. komentar, razdelek o srednjeveških prvinah v kapelskem besedilu.
113. Celotna kitica se zdi variacija (ali drugačna prepesnitev izvirnika) besedila v verzih 2252–2255.
114. Obljube, na katero se v verzu 2311 sklicuje Marija, ni v Evangeliju; podana je bila lahko le kot legendarna prvina v kateri od starejših predlog Kapelskega pasijona, ohranjeni rokopis je več ne pozna.
115. Ta Marijina replika v rokopisu Pasijona ni oštevilčena, kar je posebnost. Po redu govornih enot bi morala biti v rokopisu oštevilčena kot No 74. Ta izpust številčenja bi bilo moč razumeti kot običajno napako, če bi temu ustrezalo tudi številčenje v sosledju 73, (izpust: 74), 75 itn. Vendar ima oznako No 74 šele replika Drugega vojaka v nadaljevanju (po našem številčenju: 439). To dejstvo nakazuje izvor Marijine vstajenjske replike (438) v neki drugi predlogi.
116. Besedilo je pretrgano, nadaljevanje manjka. Tu bi verjetno moral slediti prizor, ko vojaki razširijo govorico, da so učenci ukradli Jezusovo telo, farizeji pa jim dajo denarja in jih zaščitijo pri Pilatu. Prizor se je verjetno opiral na poročilo v evangeliju apostola Mateja: »Ko sta bili [Marija Magdalena in druga Marija] še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: 'Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo mi spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.' In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne.«
117. Tri žene, v pasijonskem izročilu tri Marije, ki gredo h grobu, da bi mazilile Jezusovo telo, so topos, ki izvira iz Evangelijev in se je pojavljal že v najstarejših srednjeveških liturgičnih dramah. Imeni dveh žena, ki spremljata Marijo Magdaleno, v raznih izročilih variirata. V rokopisu Pasijona sta zapisani različno, v kritičnem prepisu ju poenotimo: nemški izvirnik Jackoba slovenimo Marija mati Jakobova (prim. Lk 24,10, podobno Mt 27,56 in Mr 16,1). Tretje ime v rokopisu variira: Saloma in Maria Saloma, kar vedno slovenimo kot Marija Saloma.
118. V tej točki besedila je hipotetično možno videti navezavo na prekinjeni potek dejanja po prizoru vojakov ob grobu, t.j. v didaskaliji (po repliki 425) Magdalena nastopi in govori, ki ji v rokopisu sledita nepopisani strani 115 in 116.
119. Le prva verza replike 461 je v rokopisu izpisala glavna, prva roka, naslednje verze je dopisala druga roka, ki se od tod naprej nekajkrat pojavi. To je eden od značilnih primerov, ko je druga roka izpolnila pisni prostor, ki ga je zastavila, a ne popisala prva roka. Značilnosti druge roke v teh odlomkih: dobro vidna nemška grafija v slovenskem tekstu pri črkah 'u' (vijuga nad črko), 'a' in 'h', ki so bistveno različne od teh črk pri prvi roki s povsem latinsko grafijo.
120. Kakor v repliki 461 je tudi tu prva roka izpisala le prvi verz te replike in pustila prazen prostor, vanj je druga roka dopisala manjkajoče tri verze.
121. Prva roka je izpisala le prvi verz replike, tretja druga dva, vendar ni zapolnila večjega pisnega prostora na listu.
122. Kakor pri repliki 466: prvi verz je izpisala prva roka, druga je dodala le še enega, pisni prostor je ostal še prazen.
123. V Angelovi vstajenjski repliki (470) ni omenjeno, da pojde Jezus v Galilejo; verjetno je okrajšana.
124. Tudi v tej in več naslednjih replikah je prva roka žal izpisala le prvi verz. Ostalih pet je dopisala tretja roka, vendar je bila prvotna replika bistveno daljša, zanjo je na listu predvidena polovica strani, ki je ostala prazna.
125. Ta verza je v nekoliko modificirani podobi izrekel Prvi vojak ob žrebanju, kdo bo med stražo groba spal ali stražil (verza 2131, 2132). Pri sv. Janezu učinkujeta zaradi novice o vstajenju naravno, v govoru Prvega vojaka pa pretirano; zato je verjetno, da sta bila tja prepisana iz te replike.
126. Tudi tu prvo roko dopolni tretja, toda dodala je le tri verze; kar pol strani, predvidene za obsežno repliko, je ostalo prazne.
127. Repliko sta zapisali prva in tretja roka; ves pisni prostor, ki ga je pustila prva roka, je popolnjen.
128. Po prvem verzu je prvo roko tudi tu v rokopisu dopolnila tretja roka, z verzi je zapolnila ves predvideni pisni prostor, replika se zdi popolna.
129. Pesem je napovedana v prologu kot velikonočna. Najverjetneje je to bila srednjeveška Velikonočna pesem; ta v rokopisu sicer ni zapisana, bržčas zato ne, ker so jo verniki znali na pamet: Naš Gospud je od smrti vstal, prim. Smolik 2011, § 950 ss. Dodali smo jo v Appendix. Marijan Smolik je o tej srednjeveški pesmi celo zapisal: »Velikonočni praznik je starodavna prazniška pesem tako obvladovala, da v vsem obravnavanem času [do konca 18. stol.] ni izšla nobena nova tiskana velikonočna pesem. Isto velja tudi za praznik Jezusovega vnebohoda.« Zapeli so jo po sklepni Janezovi repliki (479).
130.
131. Celotno repliko 485 z didaskalijo vred je v pripravljen pisni prostor vpisala tretja roka (sredi 19. stoletja).
132. Nadangel Mihael je zavetnik župnijske cerkve v Železni Kapli in s tem zavetnik vse župnije.
133. Na začetku prizora (replika 480) didaskalija napove, da nastopi Lucifer, v Marijini in Jezusovi repliki pa je imenovan Satan.
134. Ta dodatek (nanj usmerja didaskalija replike 273) je dopisala tretja roka. Na prazni strani 138 in 139 je pred pisanjem s svinčnikom zarisala črte, in to vsako črto hkrati prek obeh strani. Črt je zarisala točno toliko, kolikor je potrebovala vrstic za repliko Stotnika pri tretjem Jezusovem padcu.
135. S tem listom se v rokopisu začenja deveta lega. Njena posebnost je, da je bila sestavljena le iz treh pol, in še od teh šestih listov so bili vsi trije listi na desni polovici lege izrezani; prim. skico in opis devete lege.
136. Pesem je dopisala tretja roka. Nanjo napotuje didaskalija v repliki 417. Naslov te pesmi ima značaj odrskega napotka, zato jo štejemo med pet slovenskih didaskalij v Kapelskem pasijonu.
137. Replika, ki jo je zapisala že prva roka, sodi na konec Prvega dela. Ista roka je tam v didaskaliji za repliko 200 zapisala, da je Stotnikov govor treba iskati na strani rokopisa 140. Nato je tretja roka ta tekst prepisala za omenjeno didaskalijo in tako napravila varianto te replike, didaskalijo pa prečrtala.
138. Repliko je sem dopisala že prva roka, vendar ni določila, kam v glavnem tekstu sodi. To je v didaskaliji, dodani pred repliko 250, storila tretja roka (gl. to mesto v diplomatičnem prepisu).
139. Tudi ta dodatek je napisala glavna, prva roka; nanjo se sklicuje didaskalija, ki jo je po repliki 267 dodala tretja roka.
140. Stran je v rokopisu prazna, njen spodnji del je odtrgan.
141. Pesem so v starejši verziji Kapelskega pasijona peli na koncu prizora zadnje večerje – Ta ponižna pristova Kristusova. Gre za enega zgodnjih slovenskih prevodov latinske hvalnice Te Deum laudamus. Ob sklepu zadnje večerje so jo v stari verziji Pasijona zapeli kot hvalnico misterija svete evharistije, ki jo je Jezus med večerjo ustanovil ob deljenju kruha in vina. Čeprav sta ohranjeni le dve kitici hvalnice, je razvidno, da se tekst ne opira na slovenske prevode 18. stoletja, verjetno je starejši; prim. komentar, poglavje Ali rokopis dokazuje, da je nastal kot redakcija in krajšanje obsežnejšega besedila?, razdelek c.
142. Stabat mater dolorosa je ena najlepših in najbolj znanih srednjeveških marijanskih himen. Nastala je v 13. stoletju, kot njen avtor se največkrat navaja frančiškan Jacopone da Todi. Najzgodnejši ohranjeni prevod te himne v slovenski jezik je zapisan v t.i. Muzejskem rokopisu, ki je privezan k izvodu Hren-Čandkovih Evangelia inu Lystuvi iz leta 1612 v Narodnem muzeju. Nato je prevod objavil Matija Kastelec v molitveniku Bratovske bvqvice S. Roshenkranza leta 1678 in 1682. Na novo je pesnitev prevedel Ožbalt Gutsman v molitveniku Molitoune Bukvize leta 1788. Pričakovati bi bilo, da je zaradi Gutsmanovega vpliva na Koroškem bila tudi v kapelski rokopis sprejeta njegova verzija pesnitve, vendar ni tako. Stabat mater v Kapelskem pasijonu v vseh poglavitnih elementih izhaja iz izročila Kastelca in rokopisa v EiL 1612 – torej iz besedilne tradicije 17. stoletja.
143. Ta didaskalija je domala enaka kakor tista, ki sledi repliki 298. To je dokaz, da je ob prizoru križanja v glavnem tekstu res mišljena prav ta pesem.
144. S to stranjo se končuje zadnji ohranjeni list rokopisa Kapelskega pasijona. Preostali trije listi devete lege od tod naprej so izrezani, prav tako kot preostalih 32 listov naslednjih leg. Slednji so bili zanesljivo izrezani iz že vezane knjige, njihov ohranjeni veznik je priložen rokopisu v škatli.
145. Zadnji verz je zaradi napake v rokopisu moč brati na dva načina, glede na dve obliki latinskega izvirnika, ki obstajata v raznih izdajah. Možna sta pomena: