Meni

Kako se piše Ptujske Toplice

imena občna imena imena stvarna lastna imena imena krajevna imena velika/mala začetnica

vprašanje

1Kljub temu, da sem prebral vaš odgovor o rabi velike začetnice v geografskih imenih (omenjenega odgovora na strani ne boste našli, op. ur.), se srečujem s problemom pri pisanju imena Ptujske Toplice (enako Dolenjske Toplice ...). Prosim, da mi razložite, zakaj je v tej zvezi TOPLICE zapisano z veliko, saj po mojem mnenju spada v isti koš kot mesto, vas ...

odgovor

1V slovenskem pravopisu je, kot vam je znano, o dvodelnih naselbinskih zemljepisnih lastnih imenih zapisano, da prvo sestavino zapisujemo z veliko začetnico, drugo pa z malo, če je ta druga sestavina mesto, trg, vas(vesca), selo (sela, selce), naselje. V ostalih primerih se obe sestavini zapisujeta z veliko začetnico. Najenostavnejša razlaga tega vodila je ta, da se z malo začetnico zapisujejo tisti izrazi, ki pomenijo vrsto naselbine, ostali, tj. tisti, ki opisujejo specifičen zemljepisni ali kak drug pojav, pa se kot del naselbinskega imena zapisujejo z veliko začetnico. Toplice so ravno nekje vmes. Primarno sicer pomenijo zdravilišče, ki je na nek način res vrsta naselbine (z več občasnimi kot stalnimi prebivalci), vendar so hkrati lahko tudi topografska oznaka. Toplica je po SSKJ vrelec tople vode, kar vsekakor ni naselbina (morda le za kakšno posebno vrsto bakterij), podobno kot ni vrh (v Sladki Vrh), polje (v Dobro Polje), dol (v Hrastov Dol), gora (v Kranjska Gora) itd. Pri naselbinskem imenu Kranjska Gora, na primer, pišemo Gora z veliko začetnico, ker dejansko ne gre za goro, ampak za naselje. Gora je tu del lastnega imena in ne del vrstnega opisa, ker pač ne gre za goro, ampak za kraj. Pri Vavti vasi pa, nasprotno, vas dejansko zaznamuje vrsto poimenovane naselbine. Tako je sicer še zmeraj del lastnega imena (Vavta vas je ime vasi), vendar znotraj imena realna vrstna oznaka.

2Vodilo predpostavlja, da je iz dvodelnega imena razvidno, ali je druga sestavina realna vrstna oznaka (ki označuje vrsto naselbine — takrat z malo začetnico) ali gre za ime, v katerem druga sestavina nima več pojasnjevalne funkcije (in sta torej obe sestavini čisto pravo ime in ju pišemo z veliko začetnico). Ker pa je SP namenjen čim širšemu krogu uporabnikov, je pravilo skrčeno na to, da so naštete tiste sestavine, ki naj jih zmeraj pišemo z malo začetnico, ostale pa pišemo z veliko.

3Vaš primer je nekako mejen. Toplice bi nekateri prepoznavali v njihovem prvotnem pomenu, torej kot opis naravnega pojava (toplih izvirov) — v tem primeru naj bi jih kot drugo sestavino naselbinskega imena pisali z veliko — drugi pa kot zdravilišče, torej v prvi vrsti kot opis vrste naselja (tako kot npr. vas) — v tem primeru pa naj bi jih pisali z malo začetnico. Vaš ugovor je po eni strani tako povsem legitimen, vendar bi bil zaradi omenjene dvojnosti v razumevanju besede enako legitimen tudi v obratni smeri. In ker gre pri takih zadevah vselej za kompromise in dogovore, je morda najpametneje pisati tako, kot narekuje pravopis (v ponatisu trenutno veljavnega SPP iz l. 1994 so Dolenjske Toplice v takem zapisu navedene med primeri), saj je to običajno v skladu z večinsko rabo.

4Vendar pa Dolenjske Toplice niso le hotel in zdravilišče, so dokaj veliko naselje, ki z zdraviliščem nima dosti zveze, razen seveda tega, da so nastale okoli njega (ali zdravilišče sredi njih). Toplice v tem imenu torej ne označujejo več vrste naselja, temveč res le geografsko značilnost kraja. Ptujske toplice po drugi strani niso samostojen kraj (sodeč po Atlasu Slovenije), so le kompleks nekaj hotelov in kopališč, ki jih ni upravičeno imeti za naselbino, s čimer pa odpadejo tudi dvomi o zapisovanju začetnice. Tudi pri Moravskih toplicah v Moravcih toplice pišemo z malo začetnico, saj pri stvarnih imenih (imena knjig, podjetij, hotelov...) veljajo drugačna pravila kot pri naselbinskih imenih. Neprvo sestavino stvarnih imen pišemo z veliko le, če je lastno ime.