1Da bi ugotovili, katera raba zapisovanja je predpisana, je najbolje pogledati v SPP. Odgovor povzemam ravno po tej knjigi (po SPP 90).

2Kratice so večinoma moškega spola (i.). Ženskega spola so kratice na nenaglašeni -a(ii.) in redke druge, ki ohranijo spol podstavne besedne zveze, ki se je okrajšala v kratico, in se ne končujejo na nenaglašeni -a (iii.):

• i. kratice moškega spola se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi, kot se sklanja korak, stol... Take so: TAM, BBC itd. Torej: BBC, BBC-ja, BBC-ju;
• ii. kratice ženskega spola, ki se končajo na nenaglašeni -a, sklanjamo po 1. ženski sklanjatvi, kot se sklanja lipa, hiša... Take so: NAMA, INA itd. Torej: NAMA, NAMI;
• iii. kratice ženskega spola, ki se ne končajo na nenaglašeni -a, pa se sklanjajo po 3. ženski sklanjatvi, po kateri se sklanjajo samostalniki, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami, npr. ženski priimki, prvotno moškega spola, mami... Take so: ZDA, SAZU (ta je lahko tudi moškega spola). Torej: ZDA, ZDA, ZDA.

3Kratice se torej večinoma sklanjajo, vprašanje ostane, kako jih zapisujemo. Obstajata dve možnosti. Lahko jih zapisujemo z malo začetnico z vezajem, če se kratično ime končuje na soglasnik: ZRJ-ja, OZN-a. Ali pa z veliko, kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratičnega imena: NAMA, NAME, NAMI...; UNESCO, UNESCA, UNESCU ... Sicer pa taka imena rajši sklanjamo v navadni pisni obliki lastnih imen: Unesco, Unesca, Unescu ... Kot je opaziti iz gornjih primerov, veljajo pravila tako za domače kot tuje kratice.

4Kar se kratic OZN in ZRJ tiče, pa sledeče. Obe kratici se da razumeti ali kot kratici z ohranjenim ženskim spolom podstave, pri OZN je to organizacija, pri ZRJ pa Jugoslavija, ali kot običajni kratici moškega spola. Tako ju tudi uporabljamo, v sobotnem Delu je zapisano: ... v center letalskih sil ZRJ v Beogradu ... in tudi ... na talibanski predlog odgovorili v OZN in ZDA .... Prav lahko pa bi govorili, kakor ste navedli vi, V OZN-u so včeraj sprejeli deklaracijo. ali Z ZRJ-jem ni mogoče skleniti sporazuma.

5Nadalje se da OZN brati na dva načina. Ali /oz~n~/ (~ predstavlja polglasnik) ali /ozeen/, kar v rodilniku prinese OZN-ja /oz~n~ja/ oz. OZN-a /ozeena/ in v orodniku z OZN-jem /z oz~n~jem/ ali z OZN-om /z ozeen-om/. Torej lahko kratico končamo na samoglasnik ~ ali soglasnik n, dvojnost se iz govorjenega jezika tako prenese tudi v zapisani jezik. Te dvojnosti pri ZRJ ni. Tu se kratica, kakor koli jo beremo, vedno konča na samoglasnik ~ in torej v rodilniku dobi končnico -ja. ZRJ bi se načeloma dalo brati tudi /z~rj/ in bi potem sklanjali /z~rja, z~rju, z~rj, pri z~rju, z z~rjem/ vendar je to precej težko izgovorljivo.

6Možno je tudi drugačno branje kratic, da namreč ne beremo črk, temveč izrečemo celotno besedno zvezo, ki jo kratica predstavlja. V tem primeru sklanjamo besedno zvezo, ki jo kratica zamenjuje. ZRJ torej sklanjamo: Zvezna republika Jugoslavija, Zvezne republike Jugoslavije, Zvezni republiki Jugoslaviji ...

7Verjetno je vse skupaj vezano na naše razumevanje in branje kratic. Če nam kratica predstavlja le prve črke okrajšane besedne zveze, imamo v mislih vedno njeno podstavo (oziroma jo tako beremo), ji preko podstave tudi pripisujemo spol in preko tega tudi način sklanjanja (sklanjatev). Če pa na kratico gledamo kot na samostojno besedo (in jo tako tudi beremo), kot recimo vidimo kratice NAMA, NATO, RADAR, jo sklanjamo kot navadno besedo ustreznega spola.

8Preveril sem tudi SP 52, kjer je problematika razložena precej drugače. Tam piše, da kratice v pisavi nikoli ne dobivajo obrazil. Tiste, ki se črkujejo, ostanejo seveda zmeraj nepregibne(torej se ne sklanjajo). A ta pravopis že dolgo ni več veljaven.