11. Za vse nadaljnje postopke kontaktirajte Majo.

2Za začetek smo pogledali v jezikovne priročnike. V Slovenskem pravopisu (2001, ZRC SAZU) v geslu 'kontaktirati' naletimo na primer, ki ustreza zgoraj navedenemu primeru 'kontaktirati koga', vendar gre za ponazarjanje rabe, ki jo za besedo 'kontaktirati' SP označuje kot 'nepravilno'; pravilna raba po SP je 'kontaktirati z nekom' (npr. 'Za vse nadaljnje postopke kontaktirajte z Majo.') Beseda 'kontaktirati' je sicer označena kot 'knjižno pogovorna'.

3V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda 'kontaktirati' označena kot 'pogovorna', kar pomeni, da gre za besedo iz vsakdanje pogovorne rabe (sicer gre to oznako jemati s precej rezerve, saj so del tega slovarja, ki vsebuje besedo 'kontaktirati', pripravljali v zgodnjih 70-ih letih; izšel je leta 1975). V geslu sta navedna primera 'lahko kontaktira' in 'sošolci še vedno kontaktirajo' (torej s pomenom 'so še vedno v kontaktu'), ne zasledimo pa niti primera rabe 'kontaktirati koga' niti 'kontaktirati s kom'; no, najdemo pa zgled slednje rabe v geslu 'kontaktiranje', namreč 'kontaktiranje z ljudmi', ne pa zgleda rabe 'kontaktiranje koga'.

4V korpusu Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) najdemo 211 zadetkov za iskalni niz 'kontaktira*' (s takšnim nizom iskalnik najde vse pojavitve besede 'kontaktirati' v vseh njenih oblikah, tj. 'kontaktiram, kontaktirajo, kontaktiraj ... , kontaktiral, kontaktirala ... , kontaktiranje, kontaktiranju ...'). Med njimi dobimo tudi primere enake rabe, kot jo citirate vi. Recimo: 'Za vzrok izpada signala TV Koper kontaktirajte Oddajnike in zveze RTV SLO ...' ali pa 'Kontaktirala sem izraelskega arhitekta ...'. Nova beseda je korpus večinoma lektoriranih besedil, tako da je obstoj po SP nesprejemljive rabe še toliko bolj nenavaden, oziroma je po drugi strani še toliko bolj nenavadno, da je raba, ki se pojavlja celo v tovrstnih medijih, v SP lahko označena kot nesprejemljiva.

5Pogledali smo tudi v korpus Fida-plus, ki omogoča malo naprednejše iskanje. V njem najdemo 764 pojavitev glagola 'kontaktirati' v vseh možnih oblikah. Od tega se le v 29 primerih pojavlja v zvezi 'kontaktirati KOGA' - iskali smo le takšne zveze, kjer glagolu 'konktaktirati' takoj sledi samostalnik v tožilniku. 29 pojavitev sicer res ni dosti, vendar kot rečeno, to niso vse zveze, kjer se glagol 'kontaktirati' kombinira s tožilniškim predmetom. Za primerjavo smo poiskali še vse zveze, kjer se glagol 'kontaktirati' nahaja neposredno pred predlogom 's/z', teh je 200.

6Sklep: Glede na Slovenski pravopis je raba besede 'kontaktirati', kot jo najdemo v zvezi 'kontaktirajte Majo', 'nepravilna', ni pa 'prepovedana' (SP namreč ločuje med tremi stopnjami odstopanja od pravopisne norme: prepovedano, nepravilno in odsvetovano). Glede na to, da jo omenja, pomeni, da je dovolj razširjena, da so jo pravopisci opazili. Tudi sodeč po korpusu takšna raba vsekakor obstaja, vendar obenem ne moremo trditi, da je posebej pogosta. Je sedemkrat manj pogosta od po SP dovoljene rabe 'komunicirati z nekom'. Neglede na pogostost pa ji obstoja ne moremo oporekati.

7Poglejmo še, zakaj je prišlo do take rabe, kot jo navajate v vašem primeru. Lahko ugibava, da gre morda za prevzem skladenjskega vzorca iz tujega jezika oziroma za dobesedno prevajanje. Glagol 'kontaktieren' v nemščini in glagol 'to contact' v angleščini med drugim pomenita tudi 'kontaktirati', in v obeh jezikih je ta glagol rabljen tudi s premim predmetom, torej analogno slovenskemu vzorcu 'kontaktirajte Majo' ('kontaktieren Maja', 'contact Maja'). Podobno vezljivost ima glagol 'kontaktirati' tudi v italijanščini ("Io ho contatato Gianni"), hrvaščini ("kontaktirati Maju"), francoščini ("contacter Maja") itd. Četudi imajo slovenski glagoli lastne vezljivostne lastnosti, lahko pod vplivom tujega vzorca vezljivost spremenijo, in možno bi bilo, da je do rabe 'kontaktirajte Majo' prišlo kot posledica dobesednega prevajanja iz kakega tujega jezika, pri čemer bi bili nemščina in angleščina med prvimi osumljenci. Vendar se lahko vezljivost seveda spremeni tudi brez oziroma neodvisno od stika s tujim jezikom po analogiji z drugimi prehodnimi glagoli v slovenščini, ki imajo tipično predmet v tožilniku. Kar nekaj sorodnih glagolov se veže s tožilniškimi predmeti, npr. 'poklicati Majo', 'vprašati Majo' itd., tako da ni prav nič očitno, da je vse to nastalo le zaradi stika z nemščino, angleščino ali kakim drugim tujim jezikom. In seveda ni tudi prav nič neobičajno, da se glagol iz tujega jezika sprva prevzame v enem samem vzorcu, npr. kot 'komunicirati s kom', ko postane širše rabljen, pa se (neodvisno od tujega jezika) vzpostavijo še drugi vezljivostni vzorci, npr. 'komunicirati koga'. Dejstvo, da v rahlo zastarelem Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v zvezku, kjer je beseda 'kontaktirati', SSKJ povzema rabo le do zgodnjih 70-ih let) raba 'komunicirati koga' sploh ni zabeležena, v novejšem Pravopisu (ta povzema rabo do poznih 90-ih let) pa je, bi torej vsekakor lahko bilo ravno posledica take spremembe besede 'kontaktirati', namreč sprememba iz novoprevzete besede z omejeno gibčnostjo v besedo, ki so ji po ustalitvi govorci po svoji potrebi predelali vzorec rabe. Zanimivo bi bilo seveda videti kak korpus časopisne ali uradniške rabe iz npr. 60-ih let; če je Slovar slovenskega knjižnega jezika ustrezno povzel tedanjo rabo, bi predvidevali, da bi našli samo rabo 'kontaktirati s kom'. In pri tem lahko še dodamo, da če je tako, je stališče Slovenskega pravopisa pri tem, da je raba 'kontaktirati koga' nepravilna, bolj ali manj v duhu običajne prakse preskriptivnih načel uravnavanja jezika: nove oblike se v tovrstnih priročnikih tipično preganja precej dolgo, dokler raba pravopiscev res brezpogojno ne prisili, da tudi novejši rabi priznajo obstoj in pravopisno 'pravilnost' (s stališča sistema slovenščine pa je vzorec 'kontaktirati koga' gotovo ena od možnosti, neglede na to, ali je dejansko v rabi ali ne, kar vidimo tudi po vzorcih glagolov 'poklicati', 'vprašati' itd).

8Tu bi lahko odgovor še malo bolj zakomplicirali. Kot omenja SP, je glagol 'kontaktirati' dvovidski, torej ali nedovršen ali dovršen. Že ob hitrem pregledu primerov iz korpusa opazimo, da je zveza 'kontaktirati z nekom' pogosteje rabljena nedovršno, zveza 'kontaktirati koga' pogosteje dovršno. Na hitro bomo pogledali nekaj primerov in na kratko zaključili s to debato. Zdi se, da je stavek (1) najlažje razumeti nedovršno s pomenom 'včeraj smo imeli (trajajoč) stik z Vitoslavom Turkom'.
(1) Včeraj smo kontaktirali z Vitoslavom Turkom...
(Tako rabo izpričuje tudi razlaga besede 'kontaktirati' v SSKJ, namreč 'biti v kontaktu', ne pa 'stopiti v kontakt'.)

9Če bi dali v isti stavek zvezo s tožilnikom, se zdi, da bi stavek prej pomenil 'v tistem času smo navezali stik z Vitoslavom Turkom.'
(2) Včeraj smo kontaktirali Vitoslava Turka...

10Nedovršnost se da najlažje preveriti s prislovnimi določili časa, ki izražajo trajanje dejanja. Zdi se, da so takšna prislovna določila skoraj nezdružljiva s tožilniškim predmetom ob glagolu 'kontaktirati'.
(3) *Pol ure je kontaktirala Petra. /*Petra je konktaktirala pol ure.
(4) Pol ure je kontaktirala s Petrom. /S Petrom je kontaktirala pol ure.

11Dovršnost (glagolskega dogodka) pa je najlažje preveriti z zvezami, ki določijo začetek ali prenehanje dogodka kontaktiranja. Kakor vidimo iz primerov (5) in (6), je sprejemljivost tu ravno obratna. Primer (5) tipično razumemo kot "Potem, ko je poklical Petra, se je odpravil od doma", medtem ko primer (6) precej težje razumemo na ta način; zato se zdi primer (6) skoraj nesprejemljiv, oziroma je sprejemljiv le s pomenom, da se je kontaktiranje in odpravljanje od doma dogajalo sočasno (zato smo v stavek dodali oklepaj 'brez telefona').
(5) Ko je kontaktiral Petra, se je odpravil od doma.
(6) *Ko je kontaktiral s Petrom, se je (brez telefona) odpravil od doma.

12No, tole je bilo bolj za pokušino. Skušali smo le pokazati, da sta zvezi 'kontaktirati nekoga' in 'kontaktirati z nekom' po naši intuiciji pomensko različni. (Dejansko je tudi znano, da pomenska razlika s stališča vida v slovanskih jezikih nasploh pogosto sovpada z različnima vezljivostnima vzorcema, namreč s prehodnostjo s premim predmetom napram prehodnosti s predložno zvezo.) Trditi, da je ena od zvez nepravilna (kakor piše v Pravopisu), je v tej luči rahlo nenavadno, saj gre pač za dve pomensko različni zvezi glagola.

13Je pa to stališče prav mogoče razložljivo kot del pogoste prakse preskriptivnih priročnikov, namreč prakse preganjanja novih vzorcev. Če se je glagol 'kontaktirati', ko smo ga v slovenščino prevzeli, namreč res rabil le s približnim pomenom 'imeti stik' (kot smo na podlagi SSKJ špekulirali zgoraj), ne pa s približnim pomenom 'stopiti v stik, vzpostaviti stik', in da se je raba glagola potem razširila tudi na drugi pomen (kar za tovrstne glagole ni neobičajno) in se je posledično seveda zgodila tudi sprememba vezljivostnega vzorca, potem omenjeno stališče Pravopisa prav mogoče predstavlja zgolj splošno prakso označevanja novih vzorcev kot nepravilnih, četudi gre za spremembo z vpeljavo vzorca, ki je sistemsko gledano čisto predvidljiv.

14In od kod taka praksa pravopisnih priročnikov? Razlogov je seveda več, eden je pa verjetno tudi zgolj to, da so sestavljalci tovrstnih priročnikov tipično predstavniki starejših generacij, ki so same hočeš nočeš tudi uporabniki starejših vzorcev in kot take v vlogi predpisovalcev pač dajejo prednost svojemu vzorcu pred drugimi; v tem sociološko gledano niti ni kaj zelo neobičajnega, ravno tako kot ni neobičajno to, da uporabniki novejših vzorcev nimajo nujno veliko posluha za starejše vzorce. Danes lahko tako prav mogoče srečamo govorca (verjetno starejšega), ki v svojem sistemu pozna le vzorec 'kontaktirati s kom' (in za pomen 'vzpostaviti stik' verjetno uporablja kakšno drugačno ubeseditev, ne z glagolom 'kontaktirati'), govorca (verjetno mlajšega), ki v svojem sistemu pozna le vzorec 'kontaktirati koga' (in za pomen 'imeti stike' verjetno uporablja kakšno drugačno ubeseditev, ne z glagolom 'kontaktirati'), kot govorca, ki glagola 'kontaktirati' uporablja v obeh vzorcih (vsaj običajno verjetno z razliko v pomenu); do kakšne mere je posameznik strpen do vzorcev, ki jih ima kakšna druga nezanemarljivo velika skupina govorcev, pa je druga pesem.

152. Višine obrestnih mer ne bomo direktno 'KOMUNICIRALI' ...

16a) Slovenski pravopis:
V geslu 'komunicirati' raba, ki jo omenjate, ni zabeležena. Glagol je razložen kot 'sporočati, sporazumevati se'. Če razlago glagola 'komunicirati' s 'sporočati' razumemo tudi kot delitev skladenjskega vzorca, potem lahko sklepamo, da SP predvideva rabo 'komunicirati višino obrestnih mer', saj se glagol 'sporočati' vsekakor lahko uporablja s tožilniškim predmetom (ta raba glagola 'sporočati' je v Pravopisu seveda zabeležena). Vendar ponazoritveni zgledi v geslu 'komunicirati' ob tem ne vsebujejo nobenega takega primera, vsebujejo pa primer z vzorcem 'komunicirati s kom', kar pa potencialno kaže ravno v nasprotno smer, namreč da SP rabe 'komunicirati višino obrestnih mer' ne predvideva.

17b) Slovar slovenskega knjižnega jezika:
SSKJ v geslu 'komunicirati' ne predvideva vezljivosti, ki jo vi navajate. Kot pomen besede 'komunicirati' navaja dvoje: 'izmenjavati/posredovati misli, informacije' in 'sporazumevati se' (in za nas nerelevantni podpomen 'biti razumljiv', kot v zgledu 'film slabo komunicira z gledalci', kar je sicer samo malo posebna raba že omenjenega pomena, z neživim osebkom), ponazarjalni zgledi pa spet vsebujejo le primere z neprehodnim 'komunicirati', ne pa primerov s prehodnim 'komunicirati' (tj. 'komunicirati kaj').

18c) besedilni korpus Fida plus
Med skoraj 6000 pojavitvami glagola 'komunicirati' najdemo le dve pojavitvi, kjer glagolu sledi predmet v tožilniku, torej 'komunicirati kaj' ('komunicirati razloge za spojitev' in 'komunicirali so pripravo zdrave in varne hrane').

19Četudi vzamemo v obzir tako starejši SSKJ, novejši Pravopis kot tudi dejansko izpričano rabo v korpusu Fida plus je torej očitno, da je raba, ki jo navajate, vsaj trenutno zelo redka, morda kar tako redka, da tisti dve pojavitvi v Fidi plus s stališča celote govorcev slovenščine ostajata na ravni zanemarljivega šuma oziroma napake. Po Pravopisu bi takšno rabo sicer morda lahko pričakovali, saj naj bi bil eden od pomenov glagola 'komunicirati' kar 'sporočati', ki pa je tipično prehoden glagol. Če bi v vašem primeru zamenjali glagol 'komunicirati' z glaoglom 'sporočati', bi nastal popolnoma sprejemljiv primer 'Višine obrestnih mer ne bomo direktno sporočali'. Vendar četudi v Pravopisu ne zasledimo, da je raba glagola 'komunicirati' v smislu, ki ga vi navajate odsvetovana/napačna/prepovedana, to nikakor ne pomeni, da je dovoljena, prej obratno. Ta raba najverjetneje ni omenjena zato, ker vsaj ob nastanku Pravopisa ni bila dovolj pogosta, da bi jo sestavljalci sploh lahko zaznali in jo imeli s tem priložnost omeniti kot neustrezno. In če pogledamo SSKJ: razlaga s 'sporazumevati se' ne pušča dvoma, da vzorec ne 'komunicirati višino obresti' ni možen, razlaga z 'izmenjavati/posredovati misli, informacije' pa morda na prvi pogled to možnost dopušča, če pač 'misli/informacije' nadomestimo z 'višino obresti' (kar je vsekakor lahko informacija). Vendar se zdi precej bolj verjetno, da naj bi pomen besede 'komunicirati' ne bil samo 'izmenjavati/posredovati', kar bi bi privedlo do možnosti, da 'misli/informacije' nadomestimo z 'višino obresti'; pomen besede bi torej bil vse skupaj, torej 'izmenjavati/posredovati misli, informacije', oziroma z drugimi besedami, pomen besede 'komunicirati' pomen 'misli/informacije' že vsebuje. Če je tako, ni presenetljivo, da vzorca 'komunicirati misli/informacij' nimamo. (Dejansko SSKJ tudi 'sporazumevati se' razlaga s 'izmenjavati/posredovati misli, informacije', pa tudi tu iz tega ne sklepamo, da lahko zato rečemo 'sporazumevati se misli/informacije'. In podobno SSKJ-jeva razlaga glagola 'informirati' kot 'dati informacijo' ne pomeni, da lahko 'varčevalcem informiramo višino obrestnih mer'.)

20Raba, ki jo omenjate, je zelo verjetno nastala zaradi dobesednega prevajanja iz angleščine, kjer je 'communicate' rabljen tudi s premim predmetom oziroma pomeni dobesedno tudi 'sporočiti, prenesti' (tudi 'nalezljiva bolezen' je lahko 'communicable disease'). S tega stališča problem torej ni enak problemu prvega stavka, ki ga navajate kot za vas motečega. Pomen in posledično skladenjski vzorci slovenskega 'komunicirati' in angleškega 'communicate' se sodeč po SSKJ, SP in rabi, kot jo izkazuje korpus Fida plus, za praktično vse govorce slovenščine pač prekrivata le delno.

21Seveda to ne pomeni nujno, da je tako stanje edino možno. Razvoj, ki bi v promet spravil tudi vzorec 'komunicirati višino obrestnih mer', tudi v slovenščini ni nujno nezamisljiv. 'Komunicirati' bi potem lahko pravzaprav pomenilo 'sporočiti/prenesti s pomočjo komuniciranja', in glagole, tvorjene na ta način, tudi v slovenščini imamo; sicer do tovrstnega stanja v slovenščini običajno pridemo tako, da najprej obstaja še oblika s predpono, npr. 'prekomunicirati komu višino obrestnih mer', 'skomunicirati komu višino obrestnih mer', iz česar se včasih "nazaj" razvije še nepredponska različica. Ali pa bi glagol 'komunicirati' kar neposredno spremenil pomen v pomensko ošibljeni 'sporočiti', z ošibljeno povezave z izvornim pomenom 'sporazumevanja'. Mogoče so tiste posamezne rabe le plod dobesednega prevajanja iz angleščine in bi ti govorci ob premisleku tudi sami sklenili, da v slovenščini to ni mogoče, morda pa so ti posamezniki res ponotranjili tudi omenjeni vzorec s pomenom 'sporočiti/prenesti s pomočjo komuniciranja' oziroma spremembo pomena glagola 'komunicirati' v preprosto 'sporočiti'. Karkoli je taki rabi že vzrok: morda bodo te zaenkrat osamljene rabe vzorca 'komunicirati višino obrestnih mer' dovolj vztrajne, da bodo ta vzorec spravile v splošno rabo, morda pa ne. Vsekakor se zdi, da ta hip veliki večini govorcev to predstavlja odstop od sistema, in če se ta vzorec torej pojavlja zanemarljivo pogosto, tudi obravnavanje tega vzorca kot (s stališča splošne slovensko govoreče skupnosti) napačne ni zelo vprašljivo; če se pogostost tega vzorca poveča, pa bomo vsaj za nekaj časa dobili dva tekmujoča sistema rabe besede 'komunicirati' (enega, ki bi rabo 'komunicirati višino obrestnih mer' poznal, in drugega, ki je ne bi), ki bi bila oba dovolj pogosta, da ne enega ne drugega ne bi mogli opisati kot (s stališča splošne slovensko govoreče skupnosti) napačnega.

22Torej, četudi ne Pravopis ne SSKJ takšne rabe ne omenjata (in posledično ne prepovedujeta), lahko sklepamo, da je pravopisci ne bi dopuščali. Raba je zelo verjetno tujega izvora in je očitno trenutno nadvse redka. Po eni strani sicer lahko sklenemo, da ker se takšna zveza kdaj pa kdaj očitno uporabi -- srečali ste jo vi, pa tudi v korpusu smo našli dva primera -- in ker obstoj take rabe tudi s stališča sistemskega spreminjanja vzorcev glagolov v slovenščini ni nujno nezamisljiv, si ne bi hoteli jemati pravice, da ljudi popravljamo; običajno pač sami dobro vedo, kaj jim kakšna stvar pomeni (ob hitrem pisanju in prevajanju sicer govorci seveda sproduciramo tudi stvari, ki jih ob ponovnem branju ne bi sprejeli kot v slovenščini možnih, a tudi spreminjanje pod takimi vplivi je pač vse bolj dejstvo vsakega jezika). Ampak ker je po drugi strani ta raba zelo redka in prek tega gotovo veliki večini uporabnikov slovenščine povsem tuja, jo lahko trenutno iz čisto praktičnih razlogov le odsvetujemo.

23(junij 2008)

24Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici