11. Poudariti(vsa navedena gesla so iz SSKJ, ponekod okrajšana):

2poudariti -im dov. 1. izgovoriti izrazito, s poudarkom: poudaril je vsako besedo; z ironijo je poudaril zadnje besede / poudariti besedo na prvem zlogu naglasiti 2. z govorjenjem dati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: na koncu so poudarili glavno misel razprave ... / pisatelj je v romanu poudaril zlasti stisko sodobnega človeka // narediti bolj izrazito, bolj opazno: poudariti obrvi, oči s šminko; z obleko je še poudarila svojo postavo

3poudarjen -a, -o: ... prisl.: spregovoril je poudarjeno ...

4Geslo povdariti v slovarju ne obstaja, prav tako ne vdariti, vdaren, povdarek, vdarec, ima pa slovar gesla poudariti, udariti, udaren, poudarek, udarec itn. Enake zapise najdemo v SP 62. Odgovor sodobne knjižne norme je torej poudariti, zgodovinsko pa lahko razlog za to iščemo v praslovanski predponi u-. Povdariti je v SP 62 znotraj gesla poudariti omenjena kot v knjižnem jeziku nedovoljena beseda.

52. Preučevati ali proučevati:

6preučevati -ujem nedov. 1. usposabljati za drugo delo: preučevati rudarje v strugarje 2. proučevati: preučevati življenje ptic / preučevati zgodovinske dokumente / prošnjo še preučujejo obravnavajo, rešujejo

7preučevan: preučevani primeri

8proučevati -ujem nedov. (a u) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic ... ; znanstveno proučevati literaturo; ... // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, ... 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke

9proučevan -a -o: proučevani primeri

10pre... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti ... preluknjati ... prelepiti b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi ... c) spremembe položaja, stanja: prečrpati ... preoblikovati č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati ... d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati ... prebarvati ... e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati ... prebiti se f) polnosti, visoke stopnje dejanja: ... prečistiti, pregreti ... g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati ... 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod ...

11pro... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja naprej, skozi kaj: prodreti, pronicati, prosevati b) dosege namena z določenim dejanjem: proučiti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: prodor, pronicanje, prosojen; prim. pre...

12Drugi pomen gesla preučevati se, sodeč po SSKJ, torej pokriva z besedo proučevati. Iz obravnave besede preučevati, ki je razložena kot proučevati, lahko sklepamo, da daje SSKJ prednost zapisu z -o-. Podobno velja za SP 62. Po obravnavi samih predpon pre- in pro- pa bi nasprotno lahko trdili, da daje SSKJ (ki naj bi odseval rabo v živem jeziku) prednost predponi pre-. Osebno se mi zdi, da je v sodobni slovenščini več rabljena varianta z -e-, vsekakor pa sta možni in pravilni obe obliki zapisa.