1Seveda opravičilo za zapoznelost odgovora. Vaše vprašanje pač ni najlažje.

2Razlika med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki ni vedno zelo očitna. Načeloma velja, da se vsak kakovostni pridevnik lahko uporablja tudi vrstno, tako da odgovor na vaše vprašanje nikakor ne more biti enoznačen. Ali je konkretni pridevnik vrstni ali kakovostni, je torej odvisno predvsem od tega, kako je rabljen (ali je rabljen vrstno ali kakovostno). Obstajajo sicer tudi pridevniki, ki so samo vrstni oz. katerih kakovostna raba ni prav lahko zamišljiva, vendar 'pravljični' ni eden od njih. Vrstni pridevniki se načeloma ne morejo rabiti v običajnih predikativnih stavkih (kot na primer 'dolg' v 'Petrini prsti so dolgi'), ne moremo pa jih niti stopnjevati, kar lahko naredimo z običajnim kakovostnim pridevnikom (recimo 'dolg, daljši, najdaljši, zelo dolg, predolg'). Če bi torej 'pravljični' bil eden teh samo-vrstnih pridevnikov, ga ne bi mogli ne stopnjevati ne uporabljati v predikativnih rabah. Stavka (1) in (2) kažeta, da 'pravljičen' torej ni samo-vrstni pridevnik.

3(1) Petrina zgodbica je bila bolj pravljična od Mickine.
(2) Tvoje dogodivščine se zdijo nekam zelo pravljične.

4Če prav vem, obstajajo tudi kakovostni pridevniki, ki jih ne moremo stopnjevati, a je ta trenutek to nepomembno. Če pridevnik 'pravljičen' lahko stopnjujemo, potem vsekakor ne more biti vrstni. Vendar kot rečeno, dejansko je vsak pridevnik lahko vrstni ali kakovostni, pač odvisno od tega kako se uporablja. Lahko si namreč zamislimo tudi rabo tega pridevnika, kjer ga ne bi mogli stopnjevati. Ko govorimo recimo o 'pravljičnem junaku', si ne moremo predstavljati, kaj bi pomenil stavek (3), ravno tako deluje stavek (4) nesprejemljivo, če imamo v mislih nekega pravljičnega junaka in hočemo povedati le to, da je namreč junak iz pravljice.

5(3) 'Sneguljčica je bolj pravljična junakinja od Trnuljčice.'
(4) 'Ta junak je pa res pravljičen.'

6Med vrstnimi in kakovostnimi pridevniki se najlažje loči, če se vprašamo, kaj nam pridevnik pove oziroma na kakšno (oz. katero) vprašanje bi s konkretnim pridevnikom odgovorili. Če s pridevnikom odgovarjamo na vprašanje 'kateri X' oziroma 'X katere vrste', je pridevnik vrstni, če je vprašanje 'kakšen X', pa je pridevnik kakovostni. (Ta test menda deluje v standardni slovenščini, ne pa tudi v vseh narečjih, kajti npr. v ljubljanščini se tudi za vpraševanje po vrstnosti lahko uporablja 'kakšen X'.) S kakovostnim pridevnikom torej le povemo, kakšno lastnost ima neka oseba ali predmet, medtem ko z vrstnim pridevnikom eno od oseb ali enega od predmetov ločimo od drugih z neko določevalno lastnostjo tega predmeta. Ko rečemo, da neka ustanova ponuja računalniške tečaje, imamo načeloma lahko v mislih dve stvari. Vrstna raba pridevnika 'računalniški', bi verjetno pomenila, da ločujemo med računalniškimi, jezikovnimi, kuharskimi, alpinističnimi itn. tečaji. Kakovostna raba pridevnika 'računalniški' se zdi prej da pomeni, da ima ta tečaj v sebi nekaj računalniškega, ne pa nujno, da je to računalniški tečaj. Tole mi ne deluje najbolj jasno, zato bom poskušal razliko znova opisati.

7Če ima tečaj le eno od lastnosti, da je računalniški, bi to lahko pomenilo, da se pri tečaju uporabljajo računalniki, ne pa nujno, da se pri tečaju učijo računalništva. Tudi tečaj tujega jezika je lahko računalniški, se pravi, da uporablja računalniška učna orodja, rekli bi mu 'računalniški jezikovni tečaj' (in ne 'jezikovni računalniški tečaj', verjamem, da tudi vi čutite razliko med obema primeroma). Seveda se tudi tukaj zakomplicira. Zgoraj smo dejali, da je vrstni pridevnik tisti, ki se uporablja za ločevanje enega osebka ali predmeta od preostalih. Seveda lahko na ta način ločujemo predmete samo če imajo neke določevalne lastnosti. Če bi namreč neka šola ponujala dva tečaja angleščine, enega, kjer bi se učili s pomočjo računalnikov, in drugega, kjer bi se angleščine učili brez pomoči računalnikov, bi tistemu prvemu še vedno lahko rekli 'računalniški jezikovni tečaj', vendar bi ta raba pridevnika 'računalniški' bila vrstna.

8Tukaj sem seveda govoril o potencialnih primerih in možnih pomenih. Nikakor nočem trditi, da bi opisani pomeni bili edini možni za navedene primere. Lahko si ogledamo še kakšen primer. Podobno kot 'računalniški jezikovni tečaj' bi tudi 'računalniški alpinistični tečaj' potekal s pomočjo računalnikov. Kaj natančno bi se lahko na takem tečaju naučil, je drugo vprašanje. Če zamenjamo vrstni red obeh pridevnikov, se razmerje, kot bi seveda tudi predvidevali, spremeni. 'Alpinistični računalniški tečaj' ni več tečaj alpinizma. Če kaj, bi to lahko bil le tečaj računalništva, ki bi se ga udeleževali sami alpinisti. Lahko tudi zato, ker bi bile poudarjene kakšne alpinistične teme, ali pa zato, ker bi se stvar vedno dogajala nekje v hribih in bi domače naloge lahko dobili le kje sredi sten ali kaj podobnega. Kakorkoli že, to ne bi bil tečaj alpinizma ampak tečaj računalništva.

9No, meja med vrstnimi in kakovostnimi pridevniki ni zelo jasna. Kot rečeno je vse odvisno od konkretih primerov in konkretne rabe. Za vaš primer, 'pravljični svet', se zdi, da bi lahko bil tako kakovosten kot vrsten. Če bi hoteli z zvezo 'pravljični svet' ločiti ta svet od našega (če bi torej hoteli ločiti svet na svet, v katerem obstajajo vile, in svet, v katerem vile ne obstajajo), bi bila raba vrstna, če pa bi s to zvezo opisovali nek svet (katerikoli že) in bi hoteli povedati, da se vam zdi zelo pravljičen, bi bila raba kakovostna saj bi opisovanemu svetu le pridali to lastnost. V potrdilo zgoraj napisanega se lahko vprašate, ali se opisani rabi ločita po možnosti stopnjevanja in možnosti predikacije.

10Če opisujemo nek svet (katerikoli že) in mu pripišemo lastnost pravljičnosti, se zdi popolnoma smiselno reči stavek (5). Če na drugi strani opisujemo svet, kakršen se pojavlja v pravljicah, zanj nikakor ne moremo reči stavka (5) -- vile v njem ali obstajajo ali pa ne, vmesne možnosti običajno ne dopuščamo.

11(5) Ta svet je pa res zelo pravljičen.

12V bistvu se zdi, da na kakovostno rabo pridevnika 'pravljičen' v dejanski rabi verjetno naletimo zelo redko. Možen kontekst za kakovostno rabo tega pridevnika bi bil naprimer v (6), (7) in (8).

13(6) Svet Petra Pana je bolj pravljičen kot svet Vinija Puja, vsebuje namreč več prototipičnih domišlijskih bitij ipd.

14(7) Svet v pripovedi Peter Pan je zelo pravljičen, vsebuje namreč vile, čarobne palice, čarovnice na metlah itd.

15(8) Glavni junak v tej pripovedi je precej pravljičen, zna namreč leteti, ima pet življenj itd.

16Verjetno precej bolj običajno pa v dejanski rabi pridevnik 'pravljičen' pomeni preprosto 'iz pravljice', in pri tem gre za vrstno rabo. Ob tem pa lahko dodam še naslednje. V standardni slovenščini bi v vrstni rabi imenovalniku ednine ob moškem samostalniku morali zapisati 'pravljični (svet)', ne 'pravljičen (svet)' -- tako ste dejansko v vprašanju zapisali tudi sami. V standardni slovenščini namreč oblika, podaljšana z -i, v imenovalniku ednine odseva ali vrstno rabo pridevnika ali pa določnost pri kakovostni rabi pridevnika (tisto kar se v govorjenem jeziku često izraža s 'ta', npr. 'ta zelena obleka'). Po drugi strani pa nepodaljšana edninskoimenovalniška oblika 'pravljičen svet' v standardni slovenščini ne more zaznamovati vrstnosti; raba te oblike naj bi nam torej povedala, da gre za kakovostno rabo. Vendar večina narečij danes tega razlikovanja ne pozna, npr. v ljubljanščini 'pravljičen junak' lahko pomeni tako kakovostnost kot vrstnost, in to se -- morda prav zaradi nejasnosti vrstno-kakovostnega razlikovanja -- v precejšnji meri prenaša tudi v standardno slovenščino, zato je tudi v dokaj standardno napisanih besedilih nepodaljšana oblika često rabljena z namenom izražanja vrstnosti.

17Upamo, da je bilo vse to nakladanje kolikor toliko razumljivo in vsaj malo v pomoč.

18O kakovostnih in vrstnih pridevnikih smo nekoč že pisali, odgovore si lahko preberete na spodaj navedenih povezavah.

19Za konec naj omenim še to, da Slovar slovenskega knjižnega jezika pridevniku 'pravljičen' pripisuje tudi pomen 'zelo lep, čudovit', npr. v primeru 'doživeti pravljično noč v gozdu'. Kakor hitro rabimo besedo 'pravljičen' s tem pomenom, smo jo zelo verjetno uporabili kakovostno, ne vrstno. Dejansko lahko potem rečemo tudi (9), kar bi pomenilo isto kot 'Micka si je predstavljala enega res čudovitega junaka iz pravljice'.

20(9) Micka si je predstavljala enega res pravljičnega pravljičnega junaka.

21(julij 2006)