1Ekonomski lahko pomeni dvoje: gospodarski ali ekonomski. V pomenu gospodarski je izpeljan iz samostalnika ekonomika, ki je tujka za gospodarstvo (proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin ter organizacija le-tega). V pomenu ekonomski pa se nanaša na ekonomijo — vedo o gospodarstvu.

2Gospodarski pa se nanaša samo na gospodarstvo in nima pomena ekonomski. Dejavniki, kazalci, razvoj itd. so torej lahko tako gospodarski kot tudi ekonomski, pač glede na to, kaj želimo povedati; fakulteta pa je lahko samo ekonomska in ne gospodarska.

3Pomeni se bolj prekrivajo pri samostalnikih in tako ekonomija včasih (redko) pomeni tudi gospodarstvo (baza ekonomije, nacionalna ekonomija), ekonomika pa včasih pomeni tudi vedo o gospodarstvu (ekonomika proizvodnje, ekonomika gozdarstva).

4Kadar imamo na voljo tujko in domačo besedo, se glede na to, kakšen učinek želimo doseči, pač odločimo, katero bomo rabili. Dve sopomenki se lahko razlikujeta tudi samo po zvrsti, ki ji pripadata (ena beseda je npr. pogovorna, druga pa knjižna). Tudi kadar imamo dve sopomenki (ki se lahko ločita po izvoru — tujka nasproti domači besedi — ali pa sta obe tujki ali obe domači), se lahko v določeni stalni besedni zvezi pojavlja samo ena, na videz brez pravega razloga. Tedaj je pač kot del določene stalne besedne zveze pravilna le ena oziroma z rabo druge dosegamo učinek neobičajnosti.

5Družben in socialen sta po izvoru sopomenki. Prvi pridevnik je izpeljan iz samostalnika družba, drugi pa je preko več vmesnih stopenj izšel iz latinskega samostalnika societas — družba. V slovenščini pa se pomensko vseeno razlikujeta.

6Družben zavzema osnovni pomen, torej nanašajoč se na družbo (družbene organizacije (politične), družbeni razred, družbena drama (o družbi), družbeni delavec ...). Socialen pa se večinoma rabi v drugih, sicer izhodiščnemu sorodnih pomenih. Nanaša se na gmotne in življenjske okoliščine (socialni problem, socialni vzpon/propad ...), na dejavnost za urejanje življenjskih razmer (dobivati socialno pomoč, socialno zavarovanje, socialno varstvo, socialni delavec ...) ali pa označuje lastnost človeka, ki ga skrbi korist drugih, skupnosti (socialen človek, socialni nazori ...).