1Vsekakor hvala za vaše pohvale. Naša aktivnost je žal še vedno zelo sporadična, vendar upamo, da bomo kmalu uspeli ŠUSS docela revitalizirati.

2Dejansko tri pike in 'itn.', 'itd.' oziroma 'ipd.' niso enakovredni. Tri pike v osnovi označujejo nedokončan stavek oziroma misel, kar se lahko označuje tudi s pomišljajem. 'Ipd.' in njegove variacije pa označujejo opust podobnih elementov pri naštevanju. Se pravi, da nikakor ne velja, da lahko povsod tam, kjer pišemo tri pike, namesto njih napišemo 'ipd.'. Tako recimo ne moremo napisati 'Peter je prišel domov, Janez pa ipd.', medtem ko bi isti stavek deloval povsem običajno s tremi pikami -- 'Peter je prišel domov, Janez pa ...'.

3Dejansko sta obe možnosti -- tri pike in 'ipd.', 'itd.' ... -- zamenljive le pri naštevanju. Tako kot sem tri pike uporabil v prejšnjem stavku se namreč zdi možno uporabiti tudi 'ipd.', 'itn.' in 'itd', ki so okrajšave za 'in podobno', 'in tako naprej' in 'in tako dalje'. Že njihova daljša verzija kaže na to, da so to tipični sestavniki naštevanj, saj je njihova prva sestavina veznik 'in', s katerim vedno uvedemo zadnji element seznama.

4Katera možnost je boljša, torej tri pike ali 'itd.' ..., pa je povsem drugačno vprašanje. Kot rečeno omenjene možnosti niti niso enakovredne in popolnoma zamenljive. Skupno okolje nahajanja je le konec naštevanja, pa še tam ni nujno, da so si popolnoma enakovredne. Tri pike bomo namreč tudi ob koncu naštevanja lahko prebrali kot nedokončano misel, da smo namreč prenehali naštevati zaradi kakšnega zaresnega vzroka in ne le zato, ker se nam ni več ljubilo naštevati. Dejansko pa je verjetno precej vseeno.

1Na to vprašanje smo že odgovarjali. Odgovor si preberite na olinčeni strani, k njemu pa dodajam še krajši dodatek:

1Naj ponovim, ker je odstotek enota, ga je po eni strani smiselno pisati tako kot pišemo druge enote. Če torej pišemo presledek med številko in znaki 'm', 's', 'km/h' in podobno, potem je smiselno pisati presledek tudi pri odstotkih. Seveda se moramo sedaj vprašati, ali je smiselno pisati presledek med številko in oznaki enot (recimo 2864 m, 180 km/h).

2Vsekakor nestično pisanje merskih enot za številkami predvideva (oziroma uzakonja) pravopis. Po eni strani je to razumljivo, pač zaradi lažjega branja, po drugi strani podobna razmerja med številkami in enotami v matematiki pišemo stično. Vendar je tu spet govora o posebnih primerih formulaičnega pisanja, ki je specifičen za matematične in fizikalne formule. Drugi razlog za pisanje skupaj pa je vezan na uporabo računalnikov, ki očitno še niso dovolj pametni, da bi sami ugotovili, da številka in znak za enoto (ali % ali 'm', 's' ...) ne smeta biti ločena in postavljena v dve vrstici. Ni namreč tako nepredstavljivo, da bi ravno številka s procentom prišla na konec vrstice, računalniški program pa bi jo obravnaval kot dve ločeni besedi in pustil številko v zgornji ter znak '%' v spodnji vrstici. Takšna postavitev znakov bi vsekakor oteževala branje in na to težavo pravopis celo opozarja v členu 610 (SPP 1991).

3Torej, če pišete narazen, pazite, da vam znak za odstotek ne uide v naslednjo vrstico. Če pišete skupaj, vedite, da je takšen zapis manj pregleden.

4Zaradi praktičnih razlogov marsikje znak % pišejo stično. Tako recimo v bankah znak % vedno pišejo stično, saj hočejo s tem preprečiti morebitne zlorabe, ko bi na mesto presledka lahko kdo vpisal kako dodatno številko in s tem (zlonamerno) spremenil podatke (in si recimo povišal obresti za vezan depozit). Pri denarju pač ni heca.

5(december 2006)

6Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici