1Naše brskanje po knjigah (in spominu) ni obrodilo sadov, zato se je eden od sodelavcev obrnil na svojo srednješolsko profesorico latinščine. Poslala nam je obširen odgovor, ki ga v celoti navajamo spodaj.

2Imenitno, da to koga sploh zanima. Je pa takole:

3Prešeren je vse skupaj tako ali tako pobral iz antike, ko je ta misel še veljala za rek. Naravoslovec Plinij Starejši (Nat. hist. 33, 36, 86) in zgodovinar Valerij Maksim (8, 12, 3) poročata o ozadju te sentence: Nek čevljar je kritiziral, kako je Apel narisal čevelj na neki svoji sliki, nato pa je slikarja vprašal, ali lahko komentira še ostale stvari na sliki. Apelov odgovor je bil:

4Ne supra crepidam sutor iudicaret! (dobesedno: Naj čevljar ne sodi o stvareh nad čevljem.) Le o čevljih naj sodi čevljar!

5Ta rek se je uveljavil tudi v skrajšani obliki: Ne sutor supra crepidam.

6Latinska reka, verjetno oba kasnejša oz. neantična, a s podobnim sporočilom, sta tudi naslednji:

7- Figulo tantum in argillam suam ius est. Lončar ima pravico samo do svoje gline. (dobesedno) Paolino da Nola

8- Caecus ne iudicet de colore. Slepec naj ne sodi o barvi. Anonymus

9Teoretično pa je vse postavil še Ciceron (Tusculanae disputationes 1, 18, 41): Quam quisque norit artem, in hac se exerceat. Vsakdo naj opravlja le tisto delo (spretnost/umetnost), ki ga zna.