1

2 Kofein in tein sta res ista zadeva, pa imamo vseeno dve besedi. To je v strokovnem jeziku seveda nezaželeno. Ampak besedi sta nastali v času, ko se še ni vedelo, da gre za eno in isto. (V Koren lečen, koren strupen Pavle Bohinc na str. 179 piše: ‘Leta 1827 je Jean Baptiste Ondry izločil iz čaja tein. Jobst in Mulder sta leta 1838 dokazala, da je ta identičen s kofeinom.’)

3Izvor kofeina SES razlaga takole: ‘Prevzeto iz nemškega Koffein, Kaffein, angleškega caffeine, kar je s pripono za izpeljavo nekaterih kemičnih substanc, zlasti alkaloidov, izpeljano iz poimenovanja za kava, nemško Kaffe, angleško coffee, novolatinsko coffea. Dalje glej kava.’ Kavo pa razlaga takole: ‘Prevzeto prek hrvaškega kava (...) iz turškega kahve, to pa iz arabskega qahvah (...). ... Ljudska različica kofe je prek nemškega Kaffe in francoskega caffe izposojena iz istega turškega in posledično arabskega vira.’

4Teina isti slovar ne navaja, omenja pa pri geslu čaj(prevzeto iz ruskega čaj, prek tatarskih in altajskih jezikov izposojeno iz severnokitajskih narečij, kjer se listju čajevca reče cha ye, pijači čaj pa cha) poimenovanje čaja v zahodnoevropskih jezikih (npr. nemško Tee, angleško tea, francosko the), ki naj bi se prek nizozemskega tee razširilo iz južnokitajske različice te. V nemščini obstaja Thein, v agleščini pa thein. Torej bi po analogiji s kofeinom po vsej verjetnosti lahko zapisali: Prevzeto iz nem. Thein, ang. theine, kar je s pripono za izpeljavo nekaterih kemičnih substanc, zlasti alkaloidov, izpeljano iz poimenovanja za čaj, novolatinsko thea.

5In če sta poimenovanji starejši od spoznanja, da gre za isto zadevo, se vsaka v svojem okolju tem bolj trmasto ohranjata pri življenju, čim pogosteje sta rabljeni. Tein se uporablja verjetno le v kontekstu čaja, kofein pa širše, ob kavi, pa tudi na primer ob kokakoli, kakavu in sorodnih zadevščinah. Na to namiguje tudi SSKJ, ki v geslu kofein teina ne omenja, iztočnico tein pa razlaga kot ‘kofein (v čaju)’. Strokovni jeziki take dvojnosti navadno odpravljajo, v širši rabi jezika pa tako nasilno. Strokovni jeziki take dvojnosti navadno odpravljajo, v širši rabi jezika pa tako nasilno urejanje običajno ne deluje, zato dvojnici lahko soobstajata dlje, lahko pa se sploh ohranita.