1Začnimo pri koncu — torej pri vprašanju, ali vpliva izgovorjava tudi na pisavo sklanjane (tuje/prevzete) besede. Načeloma ne; trenutno se spomnim le enega nasprotnega primera, in sicer pri sklanjanju tujih lastnih imen, ko lahko končni nemi samoglasnik izpustimo, če ne vpliva na izgovor pred njim stoječega samoglasnika. Da ne bo zvenelo preveč abstraktno, naj navedem dva primera: Wilde— Wilda (-e po angleških pravilih ne vpliva na izgovor d-ja), vendar Wallace — Wallacea (če končni -e izpustimo, bi c izgovorili kot /k/ in ne kot /s/).

2S tem sem delno že odgovorila na vaše osrednje vprašanje, torej kako zapisovati neimenovalniške oblike besedne zveze feng shui(mimogrede, naša kolegica je izvedela od profesorice, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti predava kitajščino, da se pravilno izgovori feng shu~, znak ~ označuje polglasnik — tj. glas, ki nastopa npr. v imenu /Pet~r/). Morda vas begata i in j (v govoru in pisavi). K temu lahko povem, da po SPP npr. rodilnik imena Dachau ne glede na izgovorjavo zapišemo Dachaua, ne Dachava. Tako tudi pri šui ne bomo sekali oziroma spreminjali osnove, ampak ji bomo dodali končnico — ta (npr. rodilniška) pa je za samostalnike moškega spola, ki se končujejo na -i, pač -ja (šuija). In če besedo izgovarjamo v skladu z izvornim izgovorom, torej šu~, jo bomo prav tako v rodilniku pisali šuija.

3SPP 94 o sklanjanju večbesednih občnih poimenovanj ne pove prav dosti, zato pa v § 857, kjer je govor o sklanjanju tujih lastnih imen, pravi naslednje: Če pri prevzetih lastnih imenih prvo sestavino občutimo kot pridevnik, ki se ne sklanja z glasovnimi končnicami, ali če ne občutimo samostojnosti sestavin, sklanjamo samo eno sestavino: Kon Tiki, Kon Tikija; Monte Carlo, Monte Carla ipd. V § 868 sicer tudi pravi, da citatna poimenovanja sklanjamo in sploh pregibamo kakor v ustreznih tujih jezikih: alma mater, almae matris; curriculum vitae, curriculi vitae', vendar hkrati priznava, da je ‘tako pregibanje izobrazbeno stilno zaznamovano. Dodatna omejitev za realizacijo tega pravila pa je tudi dejstvo, da pregibanja, kot ga imata slovenščina in latinščina, ne poznajo vsi jeziki, temveč isti slovnični odnos nekateri izražajo s povsem drugačnimi sredstvi (med slednje spada tudi kitajščina).

4Sklanjali bomo torej verjetno samo drugo sestavino zveze, in to s slovenskimi končnicami, torej feng šui, feng šuija, feng šuiju...

5Pa še tole: v neki ljubljanski knjigarni prodajajo knjigo z naslovom Feng šui— torej so se izdajatelji odločili tudi za slovenjen zapis (namesto sh), kar je v skladu s prečrkovalnimi načeli SPP (tak zapis je — razen v začetku v izogib nesporazumom in dvomom — uporabljen tudi v temle odgovoru). Zveza je v knjigi sklanjana feng šui, feng šuija ... Omenimo še to, da je zveza v besedilu zapisana z malo začetnico, kar je zopet v skladu s slovenskim pravopisom, ker gre pač za občno- in ne lastnoimensko zvezo.