1SPP 94 o tem izrecno ne piše ničesar. V poglavju o vejicah o pristavčnih delih pove, da je za imenom treba pisati vejico, če razlagalni del, ki sledi, ni sam po sebi umeven. (To povest je napisala Zofka Kveder, poročena Jelovšek. Oglasil se je Stane Suhadolc, po domače Kovačev.) Potemtakem lahko rečemo, da sta d.o.o. in d.d. dela imen, ki razložita ime oziroma ga podrobneje določita, in bi pred njima morala stati vejica.

2Vendar pa SP nadaljuje, da vejice ni treba pisati, ko razlagalni del postane enakovreden del imena (in ni več zgolj razlagalni pristavek, npr. Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil v Vrbi.). Če d.o.o. in d.d. razlagamo kot enakovredna dela imen, ki se avtomatično pojavljata ob imenu, je logična razlaga, da pred tem vejice ne pišemo.

3V dnevnem časopisju in sodnem registru imen podjetij se pojavljata obe različici, in to v primerljivih obsegih. Zasledimo celo, da je na eni strani časnika uporabljena zgolj različica z vejico, na drugi strani pa zgolj različica brez nje. V sredinem Delu (6. oktober 1999) pa je avtor članka o telefonskem imeniku 2000 (sicer brez obrazložitve) napisal, da bi imena podjetij poleg presledkov med d. d. in d. o. o. morala vsebovati tudi vejico pred tem delom imena. Zapisovanje d. d. s presledkom predpiše tudi SPP 94 (§ 595), takšen zapis rahlo dvoumno svetuje tudi Abeceda pravopisa, vendar obstajata za nepisanje presledkov vsaj dva dobra argumenta. Oznake (in oblika njihovega zapisa), ki morajo slediti imenom podjetij, so določene skupaj s celotno obliko imena v Zakonu o gospodarskih družbah, in nespoštovanje zakona bi povzročalo zmedo v zapisovanju, ki nikakor ni zaželjena. Okrajšave, še posebej takšne kot d.d. in d.o.o., ki jih dojemamo kot eno besedo (d.o.o. je ena od oblik podjetja in običajnemu bralcu pomeni ravno toliko ali še celo več kot družba z omejeno odgovornostjo), morajo kot ena beseda funkcionirati tudi v zapisu. Pisanje presledkov omogoča preskok kakega dela te enotne besede v naslednjo vrstico, kar pa bi celotno okrajšavo naredilo popolnoma neberljivo oz. nerazumljivo, še toliko težje pa bi v njej prepoznali eno besedo in ločili recimo med d.d. in k.d.d. Kot lahko vidite, podpiramo zapis brez presledka.

4S pravnega vidika bi bilo seveda edino pravilno v uradni rabi pisati imena podjetij natanko tako, kot so zapisana v sodnem registru. Vendar podjetja že sama zase marsikdaj ne vedo takih podrobnosti, kot je raba ali neraba vejice pred npr. d.d., sodni register pa tudi (še) ne odseva kakršnega koli izoblikovanega stališča do te zadeve. Vsakokratno preverjanje v sodnem registru pa je zelo verjetno za večino prezamudno.

5Očitno je postavljanje ali nepostavljanje vejice zaenkrat še stvar osebne presoje. Če okrajšavo jemljemo kot samoumeven del imena, je naravnejši zapis brez vejice. Če pa na okrajšavo gledamo kot na razlago imena, ki ne sledi samoumevno in zgolj pojasnjuje pravni status neke družbe (torej če okrajšavo, vsaj v mislih, pravzaprav razvežemo in preberemo Kurivoprodaja, d.o.o. = Kurivoprodaja, družba z omejeno odgovornostjo), bomo pred njo postavili vejico.