1Ker smo še vedno na "študijskem dopustu", vam bom odgovoril bolj na kratko.

2Pravopisa sicer ob sebi nimam, vendar se odgovor najde tudi v zborniku ŠUSS 1998-2000 (zbornik Šussovih odgovorov, ki se ga da kupiti, če sledite povezavi na naši domači strani). V pretres ste ponudili tri možnosti, vendar tiste, ki jo svetuje Pravopis, ni med njimi:
Matej, Peter, Boris, Drago ...

3In kaj se pri vaših primerih ne sklada z nasveti Pravopisa?

1Za Pravopisom stoji razmišljanje, da ker tri pike označujejo izpust oziroma nam povejo, da se zapisano v bistvu nadaljuje, je v primeru takega naštevanja zapisovanje vejice odveč. Tri pike nam namreč povejo, da se seznam nadaljuje, to pa je tudi vse, kar bi zvedeli iz vejice, ki sledi zadnjemu imenu. Ker imamo torej dve ločili s podobnim pomenom, eno izpustimo. In ker vejica ne označuje izpusta ampak v primeru naštevanja le nadaljevanje, obdržano ločilo ne more biti vejica. (Presledek med "Matej" in vejico razumem kot lapsus in ga zato ne komentiram.)

1Ponovno je odveč vejica, neprimerna pa je tudi stična pisava treh pik, a o tem v naslednjem odstavku.

1Tri pike se po Pravopisu (2001 in prejšnjih izdajah iz 90-ih let) pišejo stično le, če nadomeščajo izpuščeni del besede. Če bi zadnje omenjeni osebi bilo ime Dragoslav, bi na pol izgovorjeno ime, preden se nam je recimo v grlu zataknila kost, lahko ponazorili z zapisom 'Drago...'. Če pa tri pike označujejo izpuščene celotne besede, se pišejo s presledkom.

2Je pa pri tem treba povedati, da tovrstne pisne konvencije niso hudo pomembne, ločila kot tri pike pa prav mogoče tudi niso dovolj pogosta, da bi se samo en način zapisa striktno uveljavil in popolnoma izkoreninil drugega. Pomenska razlika med izpuščenim delom besede napram izpuščeni celi besedi verjetno marsikateremu piscu preprosto ni dovolj pomembna, da je ne bi mogel pozabiti, četudi mu je bila pojasnjena -- oboje pač ponazarja izpust. Kak korpusni pregled (nelektoriranih) besedil bi zelo verjetno prinesel zadetke tako stičnega kot nestičnega zapisa. In nenazadnje je SAZU-jev Slovenski pravopis iz leta 1962, ki je bil "v veljavi" do ne tako pradavne naslednje izdaje leta 1990, navajal stični zapis treh pik tudi ob izpustu cele besede.