1V bistvu vam ne znamo odgovoriti. Načeloma ne priznavamo delitev na pravilne in nepravilne jezikovne oblike, ki izvirajo iz knjig ali so kako drugače umetno postavljene. Zanima nas predvsem, kaj neka oblika je, zakaj je takšna, kot je, kaj pomeni in tako naprej. Oblika, ki jo opisujete očitno obstaja in se precej govorcem očitno zdi "pravilna", saj je sicer ne bi uporabljali. O "pravilnosti" smo pisali že v številnih odgovorih, zato vam tega ne bi radi ponovno pisali. Najjasnejši odgovor na to temi si lahko preberete tu:
O pravilnosti in prislovu 'nazaj'.

2Dodaten razlog za velikansko zamudo je tudi dejstvo, da nismo našli kakega pametnega odgovora o poreklu omenjene fraze. Fraza 'temu ni tako' bi lahko bil kalk, tj. dobesedni prevod, iz nemščine, kjer je bojda možno reči 'Dem ist nicht so'. Vendar pa, po istem viru sodeč, ta stavek tudi v nemščini ne spada v standardni register in je mnogo bolj običajno reči 'Dass ist nicht so'. Zanimivo je, da v nemščini stavek menda opravlja popolnoma enako vlogo kot v slovenščini - mnogim govorcem stavek 'Temu ni tako' zveni bolj stilizirano in se potemtakem večkrat uporablja pri zapisovanju kot v govoru - kar bi bil lahko dokaz več, da je struktura v slovenščini direkten prevod iz nemščine, z dodanim pomenom vred. Fraza obstaja tudi v hrvaščini, kjer se glasi 'tome nije tako' ali pa 'tomu nije tako', torej s kazalnim zaimkom v dajalniku, ki pa ima dve pojavni obliki. Žal ne bi vedel, od kod je ta zveza prišla v hrvaščino niti, ali jo imajo Hrvati za svojo ali se je morda skušajo otepati podobno kot mi. Vsekakor pa je v hrvaščini precej manj popularna kot v slovenščini (razmerje na svetovnem spletu sodeč po Google je 54.000 : 548 v korist slovenščine).

3Bolj kompleksno je seveda vprašanje, odkod sploh taka struktura, tako v slovenščini kot v nemščini (in hrvaščini). V slovenščini sicer niso redki stavki, v katerih je osebek v dajalniku, na primer 'Petru je lepo', 'Marini je to v pogubo', ... vendar je vprašanje ali gre za popolnoma enak skladenjski vzorec kot pri stavku, o katerem govorimo. Očitno struktura tudi ni najbolj produktivna, ni namreč mogoče reči 'temu je drugače'.

4Na drugi strani nikakor ni nujno, da je edina pravilna različica 'to ni tako', torej z imenovalniškim kazalnim zaimkom na mestu osebka. Enako pravilna in vsekakor popolnoma produktivna je različica z orodnikom 's tem ni tako', 's tem je drugače'. Seveda tudi pri orodniškem osebku ni najbolj jasno, kakšna naj bi bila zgradbena analiza, a je primerjava z drugimi stavki tipa 'z Janezom ni vse v redu', 'z mojim avtom je nekaj narobe' jasna in kakor bomo analizirali ene moramo tudi druge, saj pomensko gledano med temi stavki ni razlike (razen seveda leksikalne razlike, ki jo pogojuje raba različnih besed).

5Rekli smo, da ima stavek 'temu ni tako' rahlo drugačen pomen kot primerljivi stavek 'temu fantu ni ravno lepo'. Gre namreč za to, da je v drugem stavku živi osebek doživljalec lastnosti, ki jo opisujeta pomožni glagol in prislov. V stavku 'temu ni tako' dajalniški kazalni zaimek očitno nadomešča neko pravkar izrečeno oziroma kako drugače v kontekst postavljeno in tam prominentno propozicijo oziroma misel. Če povemo na bolj enostaven način, kazalni zaimek nadomešča nek pred njim stoječi oziroma izrečeni stavek. Ker je stavek seveda neživ, ne more biti doživljalec, pa tudi 'tako' v tem primeru ni prislov ki bi nadomeščal kakršnokoli občutje. Nanaša na predpostavljeno resničnost nekega stavka oziroma propozicije. Kakšen doživljalec je lahko stavek in kakšno občutje je njegova predpostavljena resničnost? Ne moremo namreč reči kaj na temo 'temu stavku ni tako lahko, saj je neresničen' oziroma je tak stavek precej butast. Vseeno se zdi, da nekakšna podobnost med omenjenimi zgradbami obstaja: osebek je vedno nosilec neke lastnosti in predikat je vedno nekakšna lastnost. Ponoviti pa je tudi treba, da je fraza 'temu ni tako' še vedno neproduktivna (*temu je drugače, *temu stavku ni tako, *tej trditvi ni tako ... vendar: ?povedanemu ni tako).

6Četudi ne vemo natančno, kako bi frazo analizirali, ne moremo reči, da je fraza nepravilna, nikakor ne moremo tudi reči, da je nepravilna zaradi nekega dodanega pomena, ki ga nosi (prej je bila omenjena nekakšna nameravana 'stiliziranost' izražanja). Očitno ima fraza svoje polje uporabe in to polje uporabe jo tudi legitimira. (O tem, da jezik ni vedno logičen, smo pisali v odgovoru o dvojnem zanikanju, ki ob strogo logičnem pogledu na jezik deluje nesmiselno.

7V konkretnem primeru pa je sploh tako, da frazo zasledimo v mnogih objavljenih besedilih (na spletni strani COBISS nam recimo izvrže okrog 50 zadetkov povzetkov člankov/knjig, ki vsebujejo ta stavek), Google jih ponudi celih 54.000 (medtem ko je stavkov 'To ni tako' precej manj - 22.900, "logičnih" oz. razložljivih primerov tipa 's tem ni tako' pa skoraj ni, Google jih najde le 23), in tudi v uravnoteženem korpusu objavljenih besedil Fidaplus je zadetkov s stavkom 'Temu ni tako' več kot s stavkom 'To ni tako' (132 : 50). Torej zadeva nikakor ni obskuren pojav, ki bi se mu govorci slovenščine načeloma izogibali, lahko bi trdili celo obratno, uporabljana je bolj pogosto kot domnevno knjižni in "bolj logični" stavek 'To ni tako'.

8Glede na rabo v slovenščini, fraza torej nikakor ni nepravilna, prej obratno. Niti ni nujno, da je fraza nepravilna strukturno, četudi je sami nismo zmožni na hitro razložiti. Kakega drugačnega bolj neposrednega odgovora o frazini pravilnosti vam žal ne moremo dati, upamo pa, da vam bo odgovor kljub temu kako koristen.

9(december 2006)

10Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici