imena stvarna lastna imena imena imena zakonov imena občna imena okrajšave uradni list imena uradna imena velika/mala začetnica
1V zadnjem času opažam, da v časopisih (tudi v Uradnem listu) pri objavah datumov skupščin delniških družb pišejo imena zakonov z malo začetnico, npr. zakon o gospodarskih družbah, pa me zanima, ali je to pravilno. Še v lanskem letniku Uradnega lista so bila imena zakonov pisana tudi v tekstu z veliko začetnico. Nisem pa zasledila uradnega tolmačenja o morebitni spremembi.
1Najprej k zakonom. Dvojnost v zapisu na primer Z/zakona o varnosti cestnega prometa izvira iz dejstva, da se to večbesedno poimenovanje lahko rabi kot lastno ali kot občno ime. Kot lastno ime ga rabimo, kadar imamo v mislih poimenovanje posamezne stvari, njen uradni naziv (enako kot npr. Peter, Maximarket ali Biblija), in tedaj ga pišemo z veliko začetnico (Zakon o varnosti cestnega prometa). Kot občno ime pa ga rabimo, ko mislimo na vrsto zakona ali pa na zakon kot eno od vrst pravnih predpisov, tedaj ga pišemo z malo začetnico (npr. Nemški zakon o varnosti cestnega prometa predpisuje precej strožje kazni kot slovenski.
Zakon, odredbe in druge določbe o varnosti cestnega prometa.
).
2Večbesedno lastno ime včasih krajšamo — pri tem mora biti iz sobesedila seveda jasno razvidno, na kaj se poimenovanje nanaša, okrajšavo pa uporabimo običajno potem, ko se je v besedilu celotno ime že pojavilo. Pri okrajšanih večbesednih lastnih imenih ostanejo pravila zapisovanja začetnice enaka, torej jih pišemo z veliko začetnico:
3Kot občno ime lahko kak opis rabimo tudi tedaj, ko se poimenovanje popolnoma prekriva z uradnim naslovom in ko je razvidno, da gre za točno določeno stvar, če nas ne zanima uradni naziv oziroma če nas zanima le vrsta npr. organizacije, ustanove, besedila. Na primer: Delam v Ljubljani, v tobačni tovarni.
Čeprav je v Ljubljani tobačna tovarna (tovarna tobačnih izdelkov) samo ena in kot taka za pisca verjetno nesporno definirana — torej bi jo kot okrajšano lastno ime (polno ime je namreč Tobačna tovarna Ljubljana) lahko zapisal z veliko — ga je, glede na to, da je uporabil malo začetnico, očitno zanimala le vrsta tovarne, v kateri dela, ne pa tudi njen uradni naziv.
4Zapisovanje zakonov z malo začetnico je torej možno, ko gre za vrstno rabo, kar pa se v primeru Uradnega lista ne sliši ravno smiselno, saj je tam vsaj v veliki večini primerov potrebna nedvoumna identifikacija točno določenega zakona (ne pa zgolj opisovanje vrste nekega zakona). To pa dosežemo ravno z rabo lastnega imena, polnega ali okrajšanega, ki ga po veljavnem slovenskem pravopisu, SPP, zapisujemo z veliko.