1Verjetno sprašujete, kaj je pravilen zapis po slovenskem pravopisu, ne pa, katera možnost je slovnično pravilna. Slovnica je načeloma le nabor pravil, po katerih naj bi se ravnal jezik, ne zanimajo pa jo zapisi posamičnih besed oziroma besednih zvez, to uravnava pravopis. Po Slovenskem pravopisu (ZRC SAZU, zadnja izdaja s slovarjem iz leta 2003) je možen le zapis 'v redu', kjer sta predlog 'v' in samostalnik 'redu' ločena, saj kakega posebnega gesla 'vredu' pravopis ne pozna, možnost skupnega zapisa pa ni niti omenjena v geslu 'red', kjer je omenjena zveza 'v redu'. Tu očitno ni debate, gesla 'vredu' ne pozna niti Slovar slovenskega knjižnega jezika. Seveda pa to še ni vse.

2Dejstvo je, da je zapis 'vredu' zelo pogost v neformalnem pisnem komuniciranju. Iskalnik Najdi.si najde kar 40867 strani, ki naj bi vsebovale ta niz. Najdi.si najde tudi 26217 strani z nizom 'uredu'. Strani s pravopisno pravilnim nizom pa je 85222. Kot zanimivost lahko dodam, da omenjeni iskalnik ponudi ob iskanju neprekinjenega niza 'v redu' (ko damo okoli dvojne narekovaje) možnost 'Iščeš morda "vredu"'. Malo manj v prid pravopisno pravilnemu pisanju so rezultati po Googlu. Google najde 386 različnih slovenskih strani z zapisom 'vredu', 353 z zapisom 'uredu' ter le 649 z zapisom 'v redu' (navedenih najdenih strani je precej več, vendar so med tistimi pogosto enake strani, zato se zdi bolj smiselno gledati zgolj različne strani). Besedila na internetu so običajno zelo neformalna ter pogosto zapisana v nekakšnem zelo sproščenem pogovornem stilu (skoraj "piši kao što govoriš"), zato ne preseneča, da ljudje po raznih forumih, blogih, novičarskih skupinah in podobnih krajih, te zveze ne zapisujejo sledeč Pravopisu. Vprašanje je le, ali imajo za zapis skupaj tudi kakšen konkreten razlog, intuicijo ...?

3Zanimivo je, da se zapis skupaj pojavlja tudi v lektoriranih besedilih časnika Delo. Tu je seveda precej manj pogost, vendar še vedno obstoječ. Niz 'v redu' ima 5718 pojavitev, niz 'vredu' 35, niz 'uredu' pa le 3.

4Kakorkoli torej obrnemo, 'v redu' očitno mnogim deluje kot ena beseda in jo tako tudi uporabljajo. Tu se lahko vprašamo, ali je zveza res že enobesedna in kaj bi o takšnih zvezah rekel pravopis. Spomnimo naj, da imamo v slovenščini (tudi v slovenskem knjižnem jeziku) precej besed, torej skupaj pisanih nizov, ki so izvornogledano predložne zveze (zveze predloga in samostalnika, prislova ...). Primeri takšnih besed so recimo 'neglede', 'naprimer', 'vdrugo', 'vnaprej', 'pomalem', 'zagotovo', 'natanko', 'vbogajme', pa še precej drugih bi brez težav našli. Nekatere teh besed Pravopis dovoljuje pisati na dva načina, se pravi tako skupaj kot narazen (recimo 'ne glede' ali 'neglede' in 'po malem' in 'pomalem'). Nekatere med njimi pa se od svoje dvobesedne različice razlikujejo po pomenu (recimo 'natanko' = 'natančno', 'na tanko' = 'na tanke rezine').

5O enobesednosti Pravopis pravi, da se skupaj pišejo zveze, ki jih ne moremo razdružiti s kakšno tretjo besedo, ter zveze, katerih sestavnim delom ne moremo zamenjati vrstnega reda. To se vsekakor zdita smiselni merili enobesednosti. Če lahko med dva dela vtaknemo celo besedo, potem tista dva dela očitno nista skupaj tvorila ene besede.

6Načela razdružljivosti in zamenljivosti zaporedja pa ne moremo uporabiti zmeraj za merilo pisanja skupaj ali narazen. Zamenljivost vrstnega reda je pri predložnih zvezah še posebej neuporabno merilo, saj se predlog v slovenščini nikoli ne more pojaviti za samostalnikom. Predložne zveze bodo torej vedno imele nezamenljiv vrstni red. Možnost vstavitve druge besede se zdi uporabnejše merilo, a ga velja kljub temu uporabljati trezno.

7Nekatere besedne zveze so že toliko ustaljene, da jih ne moremo spreminjati z dodajanjem drugih besed. To vsekakor velja za različna imena krajev, kjer je dodajanje seveda nemogoče, a o spremembi zapisa iz 'Gorenja vas' v 'Gorenjavas', 'Škofja Loka' v 'Škofjaloka', 'Šempeter pri Novi Gorici' v 'Šempeterprinovigorici' in tako naprej vseeno ne razmišljamo. Ok, to so krajevna imena in za njih veljajo rahlo drugačna merila.

8Še eno merilo, ki je ravno tako navedeno v Pravopisu, pravi, da se skupaj pišejo tisti prislovi iz predložnih zvez, katerih pomen se ne da izpeljati iz pomenov njegovih sestavin ali pa je ta prislov že sam izpeljanka iz predložne zveze. To merilo je še posebej smiselno, saj so zveze, ki imajo nepovezan pomen in so osnova za nove besedotvorne procese, prav gotovo leksikalizirane, torej spravljene v našem notranjem slovarju kot ena sama enota, t.j. ena beseda. Vendar tudi tu ni vse tako enostavno, saj ni vedno prav jasno, kateri pomen je še izračunljiv in kateri ne več. Pravopis navaja razliko med '(stati) na poti' in 'biti napoti', ki se zdi dokaj očitna, četudi je pomen prislova 'napoti' v bistvu razložljiv iz sestavnih delov. Besedna zveza 'biti napoti' pomeni, da je nekdo tam, kjer ga je najmanj treba, t.j. na (naši) poti in nam je tako v napoto.

9Kakšno je torej pomensko razmerje med zvezo 'v redu' in njenimi sestavnimi deli? Na prvi pogled se ne zdi, da bi bilo govora o kakšnem prenesenem pomenu. O prenesenem pomenu bi prej govorili pri zvezi 'v gosjem redu', ki pomeni 'hoditi eden za drugim'. Četudi je tudi tu pomen izračunljiv iz sestavnih delov (hoditi v redu/vrsti, kakor to počenjajo gosi), besedne zveze pa seveda tudi ne pišemo skupaj (ni zadetkov). Zaradi nenajbolj jasnih meril se pomenskih razmerij raje ne bom loteval.

10Zveza 'v redu' se uporablja v različnih položajih in z rahlo različnimi pa vendar povezanimi pomeni. Ni nujno, da so vse rabe primerljive glede svoje enobesednosti. Vas očitno zanima predvsem pomen 'počutiti se dobro' oz. 'nekaj je dobro'.

11Pomen 'nekaj je dobro' oz. 'ok' je bolj vzklična raba. V tej rabi se zveza 'v redu' uporablja kot samostojna poved. V tej rabi se zdi tudi samostojna beseda tako kot 'ok' in le s težavo si jo predstavljamo kot besedno zvezo predloga in samostalnika. Recimo v kontekstu:
A: Zvečer grem s Petrom na eno pijačo.
B: Ok/V redu.
Ali pa:
A: Včeraj sem prečil iz Mangarta na Jalovec.
B: Superca/V redu/Ok (izgovorjen s podaljševanjem glasov).

12Podobno, kot 'v redu' v tem pomenu ni predložna zveza, tudi 'ok' ni le kratica, kot jo včasih zapisujejo (in kar naj bi v originalu tudi bila, tako http://dictionary.reference.com/search?q=ok), temveč je danes predvsem samostojna beseda, ki jo včasih zapišemo kar 'okej' (drugi možni zapisi so še 'OK' in 'okay', pa še kaj bi se našlo). Za 'ok' sicer res velja, da četudi se nam morda res zdi, da je kratica (večkrat sem že srečal zapis s pikami, torej 'O.K.', povsem običajen pa je zapis 'OK'), nihče od nas ne ve, kaj naj bi ta kratica pomenila, tako da jo je težko imeti za kaj drugega kot samostojno besedo. Kakorkoli že, tako kot 'ok' tudi 'v redu' v pomenu 'ok' deluje že skoraj kot samostojna beseda.

13V takšni rabi 'v redu' deluje kot ena beseda tudi po merilu vstavljanja dodatnih besed. Ko z 'v redu' odgovorimo na vprašanje 'A se zmenimo danes ob osmih v kavarni na Placu?' med 'v' in 'redu' ne moremo vstaviti prav nobene druge besede. Že tako ali tako velja, da med 'v' in 'redu' prav dosti besed ne moremo vstaviti. Primer, ki pride na pamet je 'v najlepšem redu'. Vendar te zveze ne moremo uporabiti kot pritrdilo s pomenom 'ok'.
A: Jaz pridem s čevapčiči, ti pa prinesi kako pivo.
B: Ok/V redu/Dobro/*V najlepšem redu.

14Ta raba zveze 'v redu' je brez dvoma enobesedna. Torej bi jo sledeč logiki slovenskega pravopisa oziroma slovenskega knjižnega jezika pisali skupaj. Vprašanje je seveda, ali takšna zveza oziroma beseda sploh spada v knjižni jezik in ali jo je torej sploh treba zapisovati. 'Vredu' (kakorkoli jo že zapišemo) v tem pomenu je namreč nekam pogovorna beseda in prav lahko se ji boste nezavedno izogibali tudi sami. Zvezo sicer res navajata tudi Pravopis in SSKJ, vendar se zdi, da ne v tem pomenu. Pa vendar. Če zapisujemo govorjeni jezik, kar počnemo v premem govoru, bomo morali zapisati tudi to besedo, tako da je vprašanje še vedno na mestu.

15Od drugih rab zveze 'v redu' bi rad izpostavil še eno, ki je zelo očitno enobesedna. 'V redu' se lahko uporablja tudi kot pridevnik (prejšnja raba je bila bolj prislovna), recimo v zvezah 'On je en vredu človek', 'To je prav res vredu mesto' itd. Zelo očitno je namreč, da v teh primerih med 'v' in 'redu' res ne moremo vstaviti nobene besede: '*On je en v najlepšem redu človek', '*tole je prav res v najlepšem redu mesto' in tako naprej. Tudi tu je zveza oziroma beseda 'vredu' zamenljiva s kratico oziroma besedo 'ok': 'on je en ok človek', 'tole je pa res eno ok mesto'. Moram pa priznati, da je ta raba besed 'ok' in 'v redu' še za spoznanje bolj pogovorna od prejšnje. V potrdilo pridevniškosti zveze/besede 'v redu' v tem pomenu lahko dodam, da se pred besedo 'vredu' lahko doda tipične modifikatorje pridevnikov kot sta prislova 'zelo' in 'čisto': 'Peter je en zelo/čist vredu človek.' Obenem velja, da se predložne zveze v slovenščini ne morejo pojaviti pred samostalnikom (na položaju levega prilastka): *ob cesti hiša/*na reki Kwai most.

16Raba zveze 'v redu', ki je bolj knjižna, se zdi manj enobeseda. V primerih kot naprimer 'Zadeva je potekala v (najlepšem) redu.' lahko med 'v' in 'redu' namreč vstavimo besedo 'najlepšem' pa je stavek še vedno mogoč. Podobno velja za pogovor:
A: Ali je kaj narobe?
B: Ne ne, vse je v (najlepšem) redu.

17V bistvu se ne morem odločiti, ali sta mi primera z vstavljeno besedo 'najlepšem' res tako običajna, kot sem zapisal, ali ne, vendar vsekakor velja, da po (ne)običajnosti nista primerljiva z zgoraj obravnavanimi rabami, ki so (očitno) enobesedne.

18Če povzamem, zveza 'v redu' ni običajna v knjižnem jeziku (vsaj ne v vseh svojih rabah), zato velja o njeni uporabiti razmisliti. Če se boste vseeno odločili, da jo zapišete, pazite v kateri rabi jo uporabljate. Kakor ste videli zgoraj, se v določenih rabah uporablja kot ena beseda in jo je zato takrat smiselno zapisovati skupaj. To pa ne velja za vse rabe. Seveda se sedaj postavi vprašanje, ali je smiselno tako rekoč enako besedo zapisovati na dva različna načina, vendar, kakor smo ugotovili, tu govorimo o dveh ločenih zvezah oziroma o eni zvezi in eni besedi (ločujemo namreč tudi med 'natanko' in 'na tanko').

19(november 2006)

20Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici