1Spodaj je navedeno geslo iz Velikega angleško-slovenskega slovarja avtorjev Grad, Škerlj, Vitorovič, ki je izšel pri DZS leta 1994.

2performance n izvršitev; storitev, delo, učinek; predstava, prireditev, igra, nastop; econ kvaliteta proizvoda; ~ test preiskus dela, učinka; ~ in kind dejansko delo; ~ chart diagram delovnega učinka; ~ standard norma kakovosti

3Performance je tudi pojem v jezikoslovju. Zdi se mi, da je ta pojem uvedel Noam Chomsky, ko je ločil competence - jezikovno zmožnost (Golden (1996) to prevaja kot 'stavkotvorno znanje') in performance - jezikovno rabo (znanje o smiselni rabi jezika). Razlikovanje samo med jezikovnim sistemom in jezikovno rabo je prvi uvedel De Saussure (1916), a se je pri njem to imenovalo francosko langue (po Golden 'jezik') vs. parole ('govor', tj. psihološko-fizikalna entiteta).

4~~~~~~~~

5V današnjih časih ima ta beseda, ki jo v slovenščini izgovarjajo /performans/, z naglasom na 'o', še eno zelo popularno rabo. Ker niste napisali, od kje izvira vaša beseda, sem najprej pomislil, da imate v mislih angleško besedo in njen pomen. Prepričan sem tudi bil, da se v slovenščini ta beseda oz. njen pomen tudi v zapisu že podomačuje v 'performans'. Slovar slovenskega knjižnega jezika te besede ne pozna, verjetno zato, ker se je uveljavila šele po izidu te publikacije. Dve verziji zapisa se sicer nahajata v Besedišču slovenskega jezika, 'performanca' in 'performansa', vendar ni jasno, ali sta bili ti besedi zabeleženi s spodaj opisanim pomenom ali ne. Zelo verjetno ne, kajti tudi ta publikacija je že malo "v letih".

6Kakorkoli že, izraz 'performance' oziroma 'performans' se danes pri nas uporablja za označevanje vrste uprizoritvene dejavnosti. Če ga primerjamo s klasičnimi dramskimi predstavami, potem je nastopajoči umetnik (včasih poimenovan 'performer') sicer podoben igralcu, vendar igralec v klasični dramski predstavi dejansko igra (nekoga drugega), nastopajoči v performansu pa v predstavi (performanceu oz. performansu) ne igra, temveč zares počne, kar pač že počne. Gre za nekakšno, načeloma enkratno "javno" umetniška aktivnost, za to, da akter pred občinstvom "živi umetnost", raje kot da jo ustvarja z igro. Pri klasični drami gre običajno za večkrat ponovljeno uprizoritev, ki dokaj strogo sledi dramskemu besedilu.

7Dramsko besedilo često doživi tudi več različnih uprizoritev, torej v različnih režijah in v izvedbi različnih dramskih ansamblov, pri performansu pa naj bi bila tudi idejna zasnova relativno bolj pomembna kot sama dovršenost izvedbe, posamezen performans pa se odvije enkrat samkrat. Klasična dramska uprizoritev se običajno odigra v dvorani na odru, pred občinstvom, ki je prišlo z namenom ogledati si predstavo, performansi pa so idejno često zasnovani kot manj izstopajoč spremljevalec tekočega življenja kakega javnega prostora, tako da je posledično tudi občinstvo bolj naključno. V takem primeru bi lahko rekli, da namesto da občinstvo pride gledat dramo, pride umetnik nagovarjat naključno občinstvo. Nadalje gre pri klasični drami običajno za dokaj striktno delitev vlog med pisca dramskega besedila, igralce, režiserja ..., pri čemer vsaj pisec in igralec tipično nista ista oseba. Po drugi strani pa je pri performansu, ker naj bi šlo za nekakšno "umetnost v živo", avtor često tudi akter. Nenazadnje iz omenjenih značilnosti performansa izhaja tudi to, da je pri tej zvrsti v večji meri izginila dramska zgodba v klasičnem pomenu. Pri performansih se pogosto uporabljajo tudi rekviziti, efekti ..., ki jih v klasični drami ne pričakujemo. Seveda pa je jasno, da obeh različic uprizoritvene umetnosti ni vedno ravno lahko ločiti, še posebej ko iz najbolj tipičnega pojmovanja drame preidemo v razne variacije, kot so monodrama, poulično gledališče, razne moderne, bolj spektakelske uprizoritve dram itd. Zgornje značilnosti so le neke prototipične, ene od možnih, nikakor pa ne nujnih značilnosti klasične drame oziroma performansa.

8P. S.
V debati, ki je obrodila tale odgovor, smo v šali določili tudi naslednjo definicijo performansa: kulturno-umetniška akcija s politično-estetskim nabojem, neredko vezana na novejše tehnologije in vsaj v Ljubljani pogosto locirana v Galeriji Kapelica.