1Ali seciramo svinjske možgane ali prašičje možgane? Za začetek pokuk v SSKJ:

• svinjski — 1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso
• prašičji — nanašajoč se na prašiče: prašičji samec / prašičji parkelj; prašičja koža; prašičje meso; veterin. prašičja kuga
• prašičev — nanašajoč se na prašiča: prašičev rilec / kos prašičeve pečenke
• prašič — 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine
• svinja — 1. samica prašiča: ... // navadno množina prašič
• pujs — 1. ljubkovalno prašič
• pujsek — 1. prašičji mladič: svinja in pujski
• prašiček — 1. prašičji mladič: kupiti prašičke za vzrejo; prodati gnezdo prašičkov // mlad samec prašiča: svinja je povrgla pet prašičkov in dve prasički
• prasička — 1. mlada samica prašiča: svinja je povrgla več prasičk kot prašičkov
• prašček — 1. nar. vzhodno prašiček, pujsek: krmiti praščke

2Prvo, kar pade v oči v čisto oblikovnem smislu, je, da se varianti pridevnika ne nanašata na isto besedo, marveč vsaka na svojo — ena na svinjo, druga na prašiča— torej naj bi imeli v osnovnih pomenih besedi različna nanosnika. S tega stališča torej ni dileme: če nas spol živali ne zanima oziroma če govorimo o predstavniku enega ali drugega spola, bomo uporabili pridevnik prašičji. Če pa želimo poudariti, da govorimo samo o samicah, lahko uporabimo svinjski. Tako lahko sklepamo iz SSKJ, ki pa, kar zadeva strokovne jezike, ni vrhovna avtoriteta. In v obravnavanem primeru gre prav za to, torej je dokončna odločitev v rokah strokovnjakov.

3Po drugi strani je res, da SSKJ svinji pripisuje tudi podpomen (predvsem kadar je beseda v množini), ki je istoveten z osnovnim pomenom prašiča. Torej lahko iz SSKJ sklepamo tudi to, da sta besedi svinjski in prašičji pomensko prosto zamenljivi. Seveda bi se v tem primeru stroka spet morala odločiti za eno od variant, saj se znanost različnemu poimenovanju ene in iste stvari načeloma izogiba.

4Če pobrskamo po Cobissu, dobimo na ključni besedi svinjski in prašičji približno primerljivo število zadetkov, ki se po naslovih zdijo vsaj od daleč sorodni vašemu področju, kar potrjuje trenutno nihanje v rabi.

5Sam občutim besedo svinjski— poleg njene izredno pogoste metaforične rabe (npr. svinjski mraz) — bolj ali manj izključno kot besedo kulinarike, prašičji pa mi sodi v ostale kontekste, čeprav primeri iz SSKJ tega na potrjujejo. Nikoli namreč ne bi rekel prašičja pečenka ali prašičeva pečenka, le svinjska pečenka. In če bi v blatu recimo naletel na stopinje te živali, bi zame to bile prašičje/prašičeve stopinje (marsikdaj še rajši stopinje od prašiča), nikoli pa svinjske stopinje (to bi lahko bili le kupi blata na sveže pološčenem parketu). Je pa razumljivo, da se kulinarična raba lahko prenaša v kontekste, ki so ji po svoje sorodni, saj na stvari gledajo s podobnih gledišč, na primer govorijo o istih delih telesa ali pa, v veterinarsko-živinorejski stroki, pravzaprav neločljivo in prepletajoče se govorijo o živilskih in biološkoznanstvenih vidikih. Nenazadnje je treba upoštevati tudi zakonitosti stalnih besednih zvez, zaradi česar danes verjetno velika večina (ne glede na kulinarična ali zgolj živalska izhodišča) ne bi govorila o svinjski farmi Ihan, ampak o prašičji farmi Ihan. Na kmetih pa imamo pujse v svinjaku in ne morda v prašičnjaku, ker je to pač ustaljeni izraz.

6Če sta z istim pomenom možna dva pridevnika, ni prav nič nenavadno, da se (morda šele v zadnjem času) krepi raba tistega, ki je oblikovno bolj podoben samostalniku z istim pomenom oziroma si s samostalnikom deli besedni koren - še posebej, če beseda izgublja veljavo oziroma če pogostost njene rabe v vsakdanjem jeziku pada. In prav gotovo je za večino (vsaj med strokovnjaki) obravnavana žival danes prašič, ne svinja, torej bodo tudi pridevnik prašičji prej povezali s tem samostalnikom kot svinjski. Zadnjo besedo imajo ne glede na jezikovne vidike strokovnjaki z obravnavanega področja, in če se ti odločijo, da je strokovni izraz za obravnavano žival prašič, je iz omenjenega razloga velika verjetnost, da se bo kot pridevnik uveljavila beseda prašičji, s čimer ni jezikovno gledano prav nič narobe.