1Vprašanje, ki ste ga zastavili, ni tako lahko. Naj vam najprej odgovorimo sledeč svojemu jezikovnemu občutku.

2Odgovarjalec 1: Od treh ponujenih možnosti sem vsekakor za drugo varianto, tj 'dao, daa, dau, z daom'. 'Dao' bi torej sklanjala tako kot 'Mao', 'tao', 'Bilbao' itd.

3~~~~~~~~~~

4Odgovarjalec 2: Meni sta sprejemljivi tako druga kot tretja možnost. Torej tako 'dao, daa, ...' kot 'daoja, daoju ...' . Sprejel pa bi tudi nesklonljive oblike, torej tudi vzorec 'dao, dao, dao ...'.

5~~~~~~~~~~

6Odgovarjalec 3: Samo dodal bi, da načeloma obstaja še možnost podaljševanja osnove s 't', ki je marsikomu verjetno bližja kot omenjeno podaljševanje z 'j', torej 'dao, daota, daotu ...'. Na ta način marsikdo sklanja imena, kot sta Žiga in Luka (dilemi med sklanjanjem 'Luka, Lukata ...' nasproti sklanjanju 'Luka, Luka, Luku ...' oz. 'Luka, Luke, Luki ...' smo se na Šussu tudi že posvetili, vprašanje in odgovor najdete v spletnem arhivu). Še lažje primerljivo z besedo 'dao' je moško ime 'Teo' (okrajšava od Teodor), ki ga prijatelji mojega znanca, nosilca tega imena, sklanjajo 'Teo, Teota ...'

7~~~~~~~~~~

8Poglejmo še v par priročnikov. Slovar slovenskega knjižnega jezika besed 'dao' ali 'tao' ne navaja (navaja sicer gesla 'taoizem', 'taoist', 'taoističen', ki pa nam pri vašem vprašanju nič ne koristijo). Besedišče slovenskega jezika besedo 'tao' navaja (oblike 'dao' ne), pripiše pa ji rodilniško obliko 'taa'. Slovenski pravopis (2001) navaja geslo 'tao' z rodilniško obliko 'taa'. Veliki slovar tujk Cankarjeve založbe (2002) pa ima tako gesli 'tao' kot 'dao'. Za sklanjanje pri obeh navaja po dve možnosti, namreč 'tao, taa ...' oziroma 'dao, daa ...' kot tudi nesklonljivo možnost 'tao, tao ...' oziroma 'dao, dao ...'.

9Naknadna opomba: vprašanje sklanjanja besede 'dao' je bilo večkrat sproženo tudi med sodelavci in študenti Oddelka za afriške in azijske študije. Glede na gornji odgovor in po posvetovanju s prof. Janezom Orešnikom so se odločili pisanje poenotiti, in so sprejeli sklanjatev s podaljševanjem osnove s črko 't', torej: dao, daota, daotu, z daotom. Malo zaradi resnično olajšane izgovorjave, malo pa zaradi hudomušnosti, ki veje iz dobljenega vzorca.

10Odkod hudomušnost? Prav iz že omenjene dileme med sklanjanjem Marko, Marka, ... nasproti Marko, Markota, ... Večina ljudi ti dve sklanjatvi ločuje na knjižno in pogovorno, v tem vrstnem redu. Če torej damo pogovorno sklanjatev k besedi dao, ki se le redko uporablja v pogovornem kontekstu, razen če seveda nismo daoisti, zveni nekoliko hudomušno. Ker pa so najbolj pogosti uporabniki besede prav raziskovalci in študentje azijskih študij, in seveda daoisti, ima ta odločitev tudi čisto praktičen razlog: odločili so se za sklanjatev, ki jim je najbolj domača.