Meni

Slaviti ali zmagati

Rok Žaucer

pravopis slovenščina novinarski jezik slaviti zmagati

vprašanje

1Imam nekaj vprašanj v zvezi z jezikovnimi navadami naših športnih poročevalcev:

21. Kaj menite o izpuščanju števnika en/ena/eno? Verjetno se v mnogih primerih to sme, vendar v zadnjem času opazujem, da nekateri športni komentatorji dosledno izpuščajo ta števnik tudi v zvezah kot je npr. 'oba sta dosegla po gol'. Ali je to prav?

32. Ali je pravilno reči 'ni izpeljal proge'? Izpelje se načrt ali tudi matematični izrek, proga pa se po mojem zvozi.

43. Nekateri radi uporabljajo izraz 'zunanji del mreže'. Ali se mreža deli na notranji in zunanji del?

54. Kaj menite o takile sklanjatvi: 'Barcelona je premagala Reala, Inter pa Bayerna'?

65. Zelo me moti izraz 'slaviti' kot sinonim za 'zmagati'. Zasledil sem celo take zveze: 'Letos mu še ni uspelo slaviti' ali 'Čeprav je slavil na povratni tekmi, se ni uvrstil v naslednji krog'.

7Najbolj me moti, ker se slabe navade tako hitro širijo od človeka do človeka in z medija na medij. Lahko bi jih naštel še veliko, vesel pa bom, če boste kaj povedali o katerem od naštetih vprašanj.

8Hvala in lep pozdrav,

komentar

15. Zelo me moti izraz 'slaviti' kot sinonim za 'zmagati'. [...]

odgovor

1Kaj naj rečem, vas moti, drugi pa izraz mirno uporabljajo. Pri tovrstnih besediščnih pojavih je o 'prav - narobe' res nemogoče govoriti. 'Vseč - nevseč' se seveda kljub temu pojavlja, ampak to so povsem osebne preference, na podlagi katerih drugim ne moremo oporekati njihove drugačne rabe.

2Omenjena raba očitno res ni nova, saj jo -- kot specifiko novinarskega žargona -- beleži tudi SSKJ:
publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu (= zmagala)

3Ponudim vam lahko dve razlagi, kako je do take rabe prišlo.

41. Glagol 'slaviti' ima po SSKJ dva pomena:
- izrazati splošno priznanje velike vrednosti, veljave ('narod slavi svoje junake')
- proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati ('novo leto bomo slavili doma')

5Eden od pomenov glagola 'slaviti' je torej isti, kot ga ima 'proslavljati'. In rečemo tudi 'proslavljali smo pozno v noč', ne da bi istočasno specificirali, kaj smo proslavljali. Podobno se obnašajo še drugi glagoli, npr. 'brati', kjer lahko rečemo 'bral sem pozno v noč', premi predmet kot naprimer 'knjiga', 'članek' ali kaj tretjega, kar je tipično udeleženo pri branju, pa lahko ostaja neizrečeno, vendar je (po nekaterih teorijah) v pomenski razgradnji povedi vseeno prisotno. Če na oziroma po športni prireditvi nekdo 'slavi' oz. 'proslavlja', tipično slavi/proslavlja zmago. Na zvezo 'slaviti pozno v noč' lahko torej v konekstu športne tekme gledamo kot na zvezo, kjer je premi predmet (tipično 'zmaga') pač izpuščen, pomenska razgradnja glagolske zveze pa je vseeno npr. 'slaviti zmago'.

6Možno seveda je, da za koga glagol 'slaviti' nima več drugega pomena, ki mu ga pripisuje SSKJ, in je obdržal le prvega. 'Novo leto bomo slavili doma' se meni zdi rahlo čuden stavek, vsekakor ga nikdar ne bi izrekel ali zapisal, medtem ko mi je 'narod slavi svoje heroje' čisto običajen (knjižni) stavek. Vendar verjetno vsakršno 'slavljenje', tudi 'slavljenje herojev', pogosto sovpada s proslavljanjem, tako da je glagolu 'slaviti' težko popolnoma odreči pomen 'proslavljanja'. No, sploh pa nikjer ne piše, da če glagol 'slaviti' tako razumem jaz, da ga tako razumejo vsi slovensko govoreči. V knjižni slovenščini naj bi 'slaviti' po SSKJ vsekakor imel tudi pomen 'proslavljanja', televizijski novinarji pa se trudijo svoj govor približati knjižnemu (pa če nam je to vseč ali ne).

72. Če je res, da je po tekmi nekdo slavil, nujno sledi tudi, da je tekmo dobil. (V običajnih razmerah, seveda. Možno je tudi, da je po tekmi nekdo slavil, ker se je s porazom samo desetih golov namesto petnajstih rešil izpada iz lige, kar je tudi razlog za slavje.) V opisu razpleta tekme formule ena lahko slišimo zadeve, kot je 'kanadčan Villeneuve je prvi prišel v cilj' ali 'kanadčan Villeneuve je prvi prevozil ciljno črto'. S tem smo povedali točno isto, kot če rečemo, da je zmagal. Smo se pa pri taki formulaciji oprli na zunajjezikovno dejstvo, da če nekdo prvi pride v cilj oziroma prevozi ciljno črto, tekmo pač dobi, zmaga. Z enakim opiranjem na zunajjezikovno znanje nam to, da je na oziroma po tekmi nekdo 'slavil', pove točno isto kot to, da je na tekmi zmagal. (Taka razlaga morda osvetli tudi rabo predloga 'na', saj tudi zmagamo 'na tekmi', medtem ko proslavljamo običajno 'po tekmi'.)

8(5. 4. 2004)

komentar

1Najbolj me moti, ker se slabe navade tako hitro sirijo od človeka do človeka in z medija na medij.

odgovor

1Kot ste verjetno že zaznali, vam tule ne bom čisto pritrdil. Lahko vas pozovem, da definirate slabo navado. Edino, kar lahko razberem npr. v primeru sklanjanja športnih klubov, je namreč to, da vas vzorec, ki odstopa od vašega, 'moti'. Ne razumite narobe, tudi mene marsikaj moti, nasploh imamo ljudje to lastnost, da nas raba jezikovnega vzorca, ki se ne sklada z našim, moti. Ne pomeni pa to, da je nam tuja raba nujno 'napačna'. Pravzaprav se mi celo zdi (sodim po sebi), da ko slišimo pravo neslovničnost (npr. *Kom si šel v hribe z?), nas to niti ne 'moti', v hipu si jo pri sebi popravimo in zadevo odpravimo kot jasno napako. Ko pa -- vi in jaz -- večkrat slišiva, da je Olimpija premagala Reala, veva, da ni šlo za neslovničnost v enakem pomenu, veva, da čeprav je taka raba morda neslovnična/nesprejemljiva v najinem jezikovnem sistemu, je v slovenščini razširjena in da torej obstaja tudi nek drug sistem, v katerem je tak vzorec slovničen/sprejemljiv. Take zadeve pa nas zbodejo na precej bolj moteč način. Vendar kot rečeno, to še ne pomeni, da gre za 'napako', in zato je vse, kar lahko v takih primerih naredimo, da si priznamo, da se je jezik morda spremenil ali pa da že dolgo časa poleg našega vzorca obstaja še nek drug vzorec, boljši oziroma slabši pa ni ne eden ne drug, samo različna sta, vsak pač sledi svojim pravilom.

2(5. 4. 2004)