1V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (ki je javno dostopen na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html) je glagol 'smatrati' označen kot beseda, ki se rabi v besedilih 'publicistične' zvrsti. V nepublicističnih besedilih je torej ne bi pričakovali. Geslo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika v celoti navajam:

2smatrati -am nedov. (a) publ. imeti za, šteti za: smatral ga je še za otroka; smatrati koga za poštenjaka / smatrati za potrebno // misliti, meniti: smatral je, da je pravica na njegovi strani; smatram, da to ni res

3Poglejmo SAZU-jev korpus slovenskih pisnih besedil Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html). Besedilni korpus je zbirka besedil, ki jezikoslovcem služi kot odslikava jezika, kot se ta dejansko govori (v primeru korpusa govorjenega jezika) oziroma piše (v primeru korpusa pisnih besedil), za razliko od jezika, opisanega, predpisanega in posplošenega v slovnicah, slovarjih, pravopisih in drugih priročnikih, ki često odseva osebne preference avtorjev. Nova beseda nudi sledeče podatke:

4- v korpusu s 93 milijoni besed najdemo 350 pojavitev iskalnega niza 'smatra*' (s tem zaobjamemo pojavitve vseh oblik glagola 'smatrati', tj. smatram, smatraš, smatral itd)

5- podrobnejša razčlenitev skupne številke pojavitev:
100 pojavitev je iz kategorije "slovensko leposlovje", ki jo sestavlja 5,1 mio besed od celotnega korpusa
66 pojavitev je iz kategorije "slovensko polleposlovje", ki jo sestavlja 1,0 mio besed
11 pojavitev je iz kategorije "znanstvene in tehnicne publikacije", ki jo sestavlja 1,1 mio besed
171 pojavitev je iz kategorije "dnevnik Delo", ki jo sestavlja 82,3 mio besed
2 pojavitvi sta iz kategorije "računalniška revija Monitor", ki jo sestavlja 3,2 mio besed

6(Če vas zanimajo podrobnejši podatki, kakšna oz. katera besedila v Novi besedi sestavljajo posamezno kategorijo, si poglejte http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html.)

7V Novi besedi se v kategorijah "slovensko leposlovje" in "slovensko polleposlovje", ki načeloma ne spadata v publicistično zvrst, v skupnem torej najde približno enako pojavitev različnih oblik glagola 'smatrati' (166) kot v besedilih, vzetih iz "dnevnika Delo" (170), ki predstavlja čisto publicistiko. Delež glagola 'smatrati' pa je v Novi besedi v kategorijah "slovensko leposlovje" in "slovensko polleposlovje" bistveno večji kot v kategoriji "dnevnik Delo", saj je skupen nabor besed prvih dveh kategorij 6,1 mio besed, nabor besed iz Dela pa 82,3 mio besed.

8Priročnik Slovenski pravopis je po svoji naravi predpisovalen, glagola 'smatrati' ne označuje kot besede kake posebne zvrsti ali sloga, zavzema pa do besede nekako srednje stališče. Namreč 'smatrati' je tako v rabi tipa 'smatrati moža za poštenjaka' kot v rabi tipa 'smatram, da to ni res' opremljen s puščico, ki kaže na zvezi 'imeti za, šteti za' oziroma 'meniti, misliti'. Razlaga uporabe puščice pa je 'odsvetovano' -- 'priporočeno'. Po Slovenskem pravopisu je glagol 'smatrati' torej 'odsvetovan', namesto tega so ponujene možnosti 'imeti za, šteti za' oziroma 'meniti, misliti'.

9Za dodatno osvetlitev, kaj 'odsvetovano' pomeni, naj povem, da pozna Slovenski pravopis še dve 'hujši' oznaki za besede slovenskega jezika, namreč krožec pomeni 'nepravilno', polna pika pa kar 'prepovedano' (pri čemer moram reči, da me je oznaka 'prepovedano' močno (negativno) presenetila in ne vem, kako naj si jo razložim -- prepovedi pač asociiram s kaznovanjem, to pa v tem smislu v jezik ne spada). 'Odsvetovano' torej ni ravno hudo negativna oznaka, saj obstajata še dve bolj negativni oznaki, je pa vseeno negativna.

10Za konec še subjektivna pripomba. Beseda 'smatrati' velja za prevzeto iz srbohrvaščine (glej Snojev Slovenski etimološki slovar, 1997). Kolikor mi je znano, je ravno prevzetost lastnost, ki jo besedi oporeka t.i. 'knjižna norma', ki jo ta hip predvsem skozi Slovenski pravopis predpisuje uredniški odbor. (Nenavadno je, da pri 'odsvetovanih', 'nepravilnih' in 'prepovedanih' besedah oz. rabah v Slovenskem pravopisu običajno ni pojasnjeno, od kod 'odsvetovanost', 'nepravilnost' oz. 'prepovedanost' izvira -- očitno se pričakuje, da naj uporabniki Slovenskega pravopisa avtorjem pač slepo verjamejo na besedo.) To 'knjižno normo', ki se kodira predvsem v Slovenskem pravopisu, v praksi v največji meri udejanjajo t.i. lektorji, večinoma izšolani na slovenistiki med drugim ravno s strani nekaterih članov uredniškega odbora Slovenskega pravopisa. Odločitve odbora Slovenskega pravopisa imajo s tem v javnih (še posebej pisnih) publikacijah zagotovljen dokaj velik domet. Kot taka je beseda 'smatrati' že dokaj dolgo na spisku od lektorjev preganjanih besed. No, pa vendar korpus Nova beseda priča, da beseda v pisnih besedilih več zvrsti ni ravno redka, torej marsikateremu govorcu slovenščine njena sprejemljivost gotovo ne more biti vprašljiva.

11(Pri roki nimam kakšne starejše izdaje Slovenskega pravopisa, da bi jo primerjal z najnovejšo izdajo -- možno je, da je najnovejša izdaja glagol 'smatrati' z uvrstitvijo med 'odsvetovanke' na lestvici negativnosti v primerjavi s starejšimi izdajami dejansko povzdignila iz povsem negativnega statusa v najmanj oporečno kategorijo negativnosti.)

12Podal sem vam torej opisa iz dveh priročnikov in stanje, izkazano v korpusu Nova beseda. Opis iz Slovenskega pravopisa priča, da je mogoče, da se ob rabo besede 'smatrati' kdo obregne. Vsaj za publicistična besedila se mu lahko nasprotuje z opisom iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Obema tema priročnikoma pa se lahko nadalje ugovarja s stanjem, izkazanim v pisnem korpusu Nova beseda.

13Če vas osebno uporaba besede 'smatrati' moti, če vam jezikovni čut rabo besede odklanja, je pač ne uporabljajte. Govorcem, ki jo uporabljajo, lahko ugovarjate predvsem s pravopisno 'odsvetovanostjo' in z besedino 'prevzetostjo', vendar izgon besede na ta način očitno ne bo deluje, saj mu beseda 'smatrati' kljubuje že precej dolgo. Po svoje tudi ni strpno, če nekomu oporekamo rabo besede iz razloga, ki mu ga njegov jezikovni čut domačega govorca slovenščine pač ne veleva. Imamo pač dve osebni preferenci, ne moremo pa reči, da je eno stališče pravo, drugo pa napačno. Če pa se sami nagibate k uporabi besede 'smatrati', vas čaka naslednja odločitev. Lahko ubrete ta 'ziheraško' pot in se tako izogneti kaki morebitni pripombi, ali pa rečete: "Meni je pa beseda smatrati vseč, še dodatno zaslombo za svojo rabo imam pa v SSKJ/Novi besedi". To odločitev Šuss z veseljem prepušča vam. Obe možnosti sta povsem legitimni.

14(15. 4. 2003)