1Vprašanje, ki ste nam ga postavili, je zelo zahtevno, zato smo nanj odgovarjali tako dolgo. Vseeno pa vam z natančnim in popolnim odgovorom ne moremo postreči. Tema, ki jo odpira vaše vprašanje, je zelo obširna in bi gotovo lahko bila tudi naslov daljše raziskave (ali knjige). Tema presega okvire našega znanja, zato smo stopili do enega naših profesorjev, Janeza Orešnika, ter ga malo povprašali o teh stvareh. Poskusili vam bomo odgovoriti kar se da smiselno.

2Najprej velja omeniti, da nikakor ne moremo trditi, da je angleščina izgubila sklone, še toliko težje pa je trditi, da ima pri procesu izginjanja sklonov, kakor jih poznamo mi, kakršnokoli vlogo enostavnost. Angleščina še danes pozna sklone, le da jih ne izraža s končnicami, tako kot to počne slovenščina, temveč s predlogi, podobno kot nekateri romanski jeziki (recimo dajalnik se pogosto izraža s predlogom to(something/somebody)). Še vedno pa pozna sklonsko končnico za rodilnik, tako imenovani saški rodilnik (npr. Peter's brain). Skloni so očitni tudi pri angleških zaimkih (he, him; I, me). Angleščina torej sklonov ni izgubila, temveč je le spremenila način izražanja takih slovničnih razmerij. Izguba sklonskih končnic in njihova zamenjava s predlogi pa naj bi se v angleščini, sodeč po strokovni literaturi, zgodila zaradi kreolizacije angleščine: stara angleščina, ki je sklone izražala s sklonskimi končnicami, je zaradi vpliva romanskih jezikov in jezikov drugih ljudstev počasi opustila posebnosti, ki drugim jezikom niso bile znane.

3Lahko bi sicer trdili, da je izražanje sklonov samo s predlogi tisti znak enostavnosti in modernosti (oz. kasnejše stopnje razvoja), po kateri angleščina prekaša slovenščino, vendar tudi tega literatura ne potrjuje. Prej se zdi, kot da je razvoj krožen. Iz predlogov namreč kasneje lahko nastanejo končnice. Takšen razvoj je znan iz kavkaških in ugrofinskih jezikov. Tam so se predlogi (postpozicije, tj. predlogi, ki stojijo za samostalnikom), razvili v sklonske končnice. Nikakor ne moremo trditi, da bi bila angleščina zaradi svojega načina izražanja sklonov kakorkoli lažja, saj so vsi jeziki enako zahtevni — to dokazujejo predvsem otroci, ki z enako lahkoto usvojijo vse jezike.

4Le če sodobnost jezikov določamo glede na enostavnost usvojitve zgolj osnov jezika, s katerimi se že lahko sporazumemo, bi lahko rekli, da je angleščina sodobnejša od slovenščine. Lažjo naučljivost osnov angleščine bi se verjetno res dalo tudi dokazati. Vendar zaradi tega nikakor ne moremo govoriti o angleščini kot lahkem jeziku. Kot verjetno veste, tudi angleščina ni tako lahek jezik, kot se zdi, ko se začnemo spuščati globlje vanj. Gotovo vam je znana za nas zapletena angleška idiomatika, če se omejimo le na en primer težavnosti.