1V tem primeru gre načeloma lahko ali za razlikovanje med določno in nedoločno obliko pridevnika ali pa za vrstno rabo pridevnika. Če pogledamo v SS in SP, o rabi določne in nedoločne oblike ni prav dosti povedati, razen že znanega: nedoločna oblika se uporablja pri predmetih/ dogodkih/ stanjih, ki jih prvič opisujemo, določna oblika pa v primerih, ko govorimo že prej omenjeni zadevi. Slovenščina določnost izraža tako, da kakovostnim pridevnikom moškega spola ednine v imenovalniku (in pri samostalnikih s kategorijo neživosti še v tožilniku) doda -i(mlad — mladi, ponoven — ponovni ...), včasih se spremeni tudi mesto in/ali vrsta naglasa (star — stári, debel — debéli, velik — veliki ...) ali pa celo osnova (majhen — mali). Razen pri kakovostnih pridevnikih moškega spola pa knjižna slovenščina nima posebne oblike za izražanje določnosti (pokrajinsko in pogovorno je to ponekod (Primorska, Ljubljana itd.) možno, npr. v mislih sem imel ta rdečo škatlo, ne ta rumene); v nasprotju z večino romanskih in germanskih jezikov, ki to lahko izrazijo (ali celo morajo izraziti) povsod, in to z določnim ali nedoločnim členom (recimo v angleščini: a/the). Izjema so svojilni pridevniki, števniki ter primerniki in presežniki, ki so že po definiciji določni (npr. bratov, prvi, lepši, najlepši ...).

2O vrstni rabi pridevnika pa, poenostavljeno, govorimo tedaj, ko pridevnik odgovarja na vprašanje kateri. (Npr. Črni kruh je na zgornji polici— črni je tu rabljen vrstno; Njegov bicikel je bil včasih črn — črn nastopa tu kot lastnostni pridevnik, odgovarja pa na vprašanje kakšen.)

3Vaš primer ('Inšpekcijska odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven/ponovni postopek.’) bi skušali pojasniti takole: varianta s ponovni postopek je možna, če v pravnem jeziku obstaja ustaljen pojem ponovni postopek, tako kot imamo v vsakdanjem jeziku pojem črni kruh (kar bi pomenilo vrstno rabo pridevnika). Razlaga z določno obliko pa se mi ne zdi možna. Primer lahko namreč preubesedimo takole: ‘Inšpekcijska odločba se odpravi in zadeva se da še enkrat (ponovno) v postopek organu prve stopnje.’ Četudi je jasno, za kateri postopek gre (recimo postopek ugotavljanja odgovornosti), je sporočilo samo to, da se zadevo pač še enkrat pošlje v postopek ugotavljanja odgovornosti. Če pa bi želeli rabiti določno obliko, bi morala biti ponovnost inherentna lastnost tega postopka oziroma bi to moral biti ustaljen pojem. Verjetnejša ubeseditev se nam torej zdi tista s ponoven postopek (še bolj običajna bi bila zgornja različica s prislovom še enkrat/ ponovno), razen če je, kot rečeno, ponovni postopek v pravnem jeziku ustaljen pojem — tu pa v našo debato vstopijo pravniki.