1Gre za glagolski zvezi, ki ju lahko razumemo kot zvezo z izpuščeno besedo tipkanje/pisanje. Poskusimo dopolnjena stavka analizirati:

1. Janez vadi pisanje na pisalni stroj.
2. Miha vadi pisanje na pisalnem stroju.

2Zdi se, kot da imata stavka/besedni zvezi različna pomena, ki ju lahko razložimo z različnimi medbesednimi odnosi v stavku. To lahko ponazorimo z oklepaji (izpustili bomo osebek, saj za razlago ni pomemben):

31A. vaditi [pisanje [na pisalni stroj]]

41B. vaditi [pisanje] [na pisalni stroj]

5Zgradbo (in tudi pomen) stavka 1. lahko torej razložimo na dva različna načina. V glagolski zvezi 1A. ima jedro (vaditi) le en direktni predmet, pisanje na pisalni stroj, in nobenega prislovnega določila, medtem ko ima v 1B. jedro poleg direktnega predmeta (pisanje) še prislovno določilo (na pisalni stroj).

6Zgradba, opisana v 1A., predstavlja odgovor na vprašanje Kaj vadim? in pomeni, da je to, kar mi vadimo, pisanje na pisalni stroj. Znotraj glagolske zveze je samostalniška zveza pisanje na pisalni stroj sestavljena iz jedra pisanje in določilno-predložne zveze na pisalni stroj, ki je tu nekakšno prislovno določilo glagolnika pisanje. Sodeč po zgradbi 1A., celotna zveza torej pomeni vajo v pisanju na pisalni stroj in ne npr. v pisanju na računalnik - recimo da se pisanje na pisalni stroj močno razlikuje od pisanja na računalnik (računalnik dopušča napake, računalniški programi poznajo še cel kup raznih nastavitev, ki pisanje na računalnik zelo otežijo ...).

7Po razčlembi 1B. po drugi strani zveza pomeni le vajo v pisanju, ki jo izvajamo na pisalni stroj (s pomočjo pisalnega stroja), vprašanje bi se torej glasilo Kako vadim pisanje?. Pisalni stroj, tu predstavlja pripomoček (sredstvo/ način) za vajo pisanja, celotna zveza pa, drugače kot po razčlembi 1A., ne pomeni vaje v za pisalni stroj specifični tehniki (ki bi se razlikovala od tehnike pisanja na računalnik).

8Pri obeh različicah imamo običajno v mislih katerikoli pisalni stroj.

92. vaditi [pisanje] [na pisalnem stroju]

10V zvezi 2., ki ima pisalni stroj v mestniku, je direktni predmet povedka vaditi le pisanje, medtem ko je na pisalnem stroju prislovno določilo kraja, ki nam torej pove, da se vaja v pisanju nahaja/izvaja na pisalnem stroju. Ta stavek bi torej bil možen odgovor na vprašanje Kje vadi pisanje?. Možna samostalniška zveza pisanje na pisalnem stroju ne more biti predmet glagola vaditi, saj ne pomeni pisanja, ki ga izvajamo na pisalni stroj, temveč pisanje, ki se tam ‘nahaja"/odvija (pomenska razlika je bolj očitna v zvezi pisanje na listu papirja - pisanje na list papirja, kjer prvi primer res ne more pomeniti drugega kot neki zapis, ki ga najdemo na listu papirja, to pa ni nekaj, kar bi lahko vadili. Povedano lahko ponazorimo tudi z nekaj dodatnimi primeri, ki jasno kažejo, da je besedna zveza na pisalni stroj lahko del samostalniške zveze pisanje ...(3.), zveza na pisalnem stroju pa to ne more biti (4.) (razumemo jo lahko le kot prislovno določilo glagola vaditi):

113. Pisanje na pisalni stroj je to, kar vadim. —— Pisanje je to, kar vadim na pisalni stroj. (Igranje na violino je to, kar vadim. —— *Igranje je to, kar vadim na violino.)

124. *Pisanje na pisalnem stroju je to, kar vadim. —— Pisanje je to, kar vadim na pisalnem stroju. (*Igranje na violini je to, kar vadim. —— Igranje je to, kar vadim na violini.)

13Zveza 2. — za razliko od 1A. — pomeni le vajo pisanja, ki jo (priložnostno) izvajamo na pisalnem stroju, bi nam pa za vajo verjetno enako dobro lahko služil tudi računalnik ali kar izklopljena tipkovnica, lahko pa bi govorili tudi o vaji pisanja na listu papirja (na vprašanje kje (v smislu nahajanja) je v slovenščini odgovor v mestniku). Pri slednjem primeru (vadim pisanje na listu papirja) se še toliko lažje kot pri prejšnjih dveh razume vajo pisanja v smislu vaje stila, lepote in jasnosti pisanja in ne v smislu tehnike pisanja (na pisalni stroj) — hitrosti in natančnosti (vadim se v smiselnem pisanju in za vajo pišem po listu papirja). Dodatna razlika od primera 1. je še ta, da se v tej zvezi pisalni stroj lahko nanaša na konkreten stroj, saj govorimo o lokaciji, kjer se vaja pisanja izvaja (vadi pisanje na domačem pisalnem stroju).

14Tu je nekaj citatov iz SSKJ, navedena so gesla, kjer sem med primeri našel zvezo na pisaln...:

• desetprsten -tna -o prid., ... obvladati desetprstno pisanje na pisalnem stroju
• pretipkavati -am nedov., prepisovati na pisalni stroj: ... nekaj pretipkava na pisalnem stroju
• razmnožiti -im dov., ... 2. izdelati več kopij besedila ... razmnožiti na pisalnem stroju
• tipka -e ž, ... gibljiv nastavek nekaterih priprav, naprav, ki ob pritisku s prstom omogoča njihovo delovanje: tipke na pisalnem stroju ...

15V zvezi na pisalnem stroju je pomembna lokacija: kje se tipka, kje razmnožuje, kje pretipkava, kakor je ta pomembna tudi pri primeru kje vadi (pisanje), in odgovor bi bil (pisanje) vadi na pisalnem stroju.

• mašina -e ž, 1. pog. stroj: ... pisati na mašino na pisalni stroj; ...
• pisanje -a s, 1. glagolnik od pisati: ... pisanje na pisalni stroj ...
• preizkušati -am ... 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: ... preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj ...
• tipkanje -a s, glagolnik od tipkati: ...tipkanje na pisalni stroj /... tipkanje na tipkovnici

16Pisalni stroj je v 1. torej sredstvo, tehnika/način pisanja, ki ga uporabljamo za tipkanje (nasproti pisanju na računalnik, na roko), ne lokacija, na kateri izvajamo neko aktivnost. Pisalni stroj tu tudi ni konkreten (seveda ne, saj gre za način oziroma sredstvo). Podatki iz SSKJ se očitno skladajo z zgoraj napisanim tolmačenjem (z izjemo zadnjega primera, ki pa je rahlo ali pa kar precej čuden, ?tipkanje na tipkovnici; boljši stavek se zdi tipkanje na tipkovnico).

17Vse te razlike lahko ponazorimo še s par primeri, ki, kakor se bo pokazalo, niso popolnoma enaki naši vaji pisanja:

185A. Učim se risanja na računalnik.

195B. Učim se risanja na računalniku.

20Stavek 5A., ki ga primerjamo s stavkom 1., ima po mojih ušesih sodeč (lahko le) pomen, kakršnega smo pripisali analizi 1A., in torej pomeni, da se učimo uporabljati računalnik kot risalno orodje, da spoznavamo programe, namenjene risanju z računalnikom ... Stavek 5B., ki ga seveda primerjamo s stavkom 2., pa ima (zopet sodeč po mojih ušesih) (lahko le) pomen, enak stavku 2., pomeni pa mi, da imam recimo na računalniku izobraževalni program Kako postati Picasso v treh tednih ali kaj podobnega. Enako razliko v pomenu čuti moje uho tudi med spodnjima primeroma 6A. in 6B.:

216A. Vadim se v pisanju na pisalnem stroju/računalniku (in to dela tudi Miha na listu papirja).

226B. Vadim se v pisanju na pisalni stroj/računalnik (*in to dela tudi Miha na list papirja).

23S temi dodatnimi primeri smo vam želeli le prikazati zapletenost vprašanja, ki se tu nikakor ne konča. Z nekaj stavki smo skušali ugotoviti, ali bi lahko imeli zvezo na pisalni stroj v 1. za pravo prislovno določilo ali ne, vendar bi za kakršen koli jasnejši prikaz porabili preveč prostora, odgovor pa bi le še bolj zameglili. Morda le še nekaj primerov (ki so me popolnoma zmedli) za pokušino (brez sodb o njihovi slovničnosti).

247A. Janez vadi pisanje na pisalnem stroju in to dela tudi Miha na računalniku.

257B. Janez vadi pisanje na pisalni stroj in to dela tudi Miha na list papirja.

268B. Janez se uči pisanja na pisalnem stroju in to dela tudi Miha na računalniku.

278B. Janez se uči pisanja na pisalni stroj in to dela tudi Miha na računalnik.

289A. Janez vadi risanje na papirju in to dela tudi Miha na računalniku.

299B. Janez vadi risanje na papirju in to dela tudi Miha na računalnik.

309C. Janez vadi risanje na papir in to dela tudi Miha na računalnik.

319D. Janez vadi risanje na papir in to dela tudi Miha na računalniku (?risanje na papir vadi na računalniku (tak pomen bi bil možen tudi v 9C.).