1Za začetek poglejmo, kakšna naj bi bila pravilna uporaba vezaja. Slovenski pravopis pravi, da se stični vezaj uporablja med sestavinami zloženk nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka (več števk) ali črka (več črk), naprimer: C-vitamin, A4-format, c-dur, TV-program. V primeru, da se odločimo zamenjati zaporedje, pa pri zapisu stičen vezaj izpustimo: vitamin C, format A4, dur c, program TV. Pri takih zapisih moramo paziti, da uporabimo stični vezaj, kar pomeni, da med črko in vezajem ne delamo presledka. Tipično zapisovanje zloženk s predpono 'e-' je seveda stično, saj le tako s pomočjo predpone naredimo novo besedo, pa tudi zloženka se zdi primerljiva z zloženkami tipa 'C-vitamin' - 'vitamin, ki je C', torej 'pošta, ki je e(lektronska)'. Uporaba stičnega vezaja torej ni vprašljiva. Kako pa je z začetnicami?

2Če je govora o nekakšni storitvi primerljivi z e-pošto, potem verjetno ni dileme. Z veliko začetnico se zapisujejo le lastna imena. Predpona 'e-' je na nek način okrajšava za pridevnik 'elektronska/i/o'. Če hočemo vedeti, kako bomo pisali besedo s predpono 'e-', se lahko vprašamo, kako bi pisali nekrajšano besedno zvezo. Torej, ker pišemo 'elektronska pošta' z malo, bomo tudi 'e-pošta' pisali z malo. Podobno tudi 'e-poslovanje', 'e-knjiga', 'e-naslov' in tako naprej. Na prvi pogled ni pravega razloga za zapisovanje katerekoli sestavine z veliko začetnico. Izjeme bi bili seveda primeri, kjer bi bila druga sestavina lastno ime. Če bi recimo govorili o posodobitvi internetne mreže v mestu Kranj, bi lahko zapisali nekaj na temo 's posodobitvijo je e-Kranj pridobil veliko'. Ali pa, da bi z 'e-Kranj' poimenovali vse internetne strani občine/mesta Kranj. Drugo vprašanje je kako bi zapisovali ime projekta. Ker gre tu za očitno lastno ime, bi veljalo prvo sestavino pisati z veliko začetnico. Prva sestavina je tu predpona 'e-', pisali bi torej 'E-rojstva'.

3Po hitrem prebrsku po internetu in drugih razpoložljivih virih, bi lahko dodali še to. Ne glede na pogostnost posameznih zapisov se zdi, da ima angleški zapis velike začetnice pri drugi sestavini zloženke svojo logiko. Besede s predpono 'e-' se v angleščini pogosto zapisuje brez vezaja, torej kar 'email', 'ebank', 'ebook', 'emoney' in tako naprej. Ko so besede zapisane tako, postanejo vizualno precej slabo prepoznavne oziroma izgubijo nekaj vizualne podobnosti z njihovimi osnovnimi besedami, torej 'book', 'mail', 'money' itd. vizualna podobnost je seveda precej večja, če so besede sestavljene s pomočjo (stičnega) vezaja, a še vedno obstaja tudi možnost ločevanja osnovne besede od pripone z velikostjo črk. To seveda ni standarden način niti v angleščini, je pa gotovo tam bolj običajen zaradi večjega števila priimkov tipa 'MacDonald', 'delliCarpini', 'diPietro', 'ONeil' itd., kjer je osnovni priimek (oz. ime) od predpone ločen ravno po veliki začetnici. Taka imena bi se na enak način morala zapisovati tudi v slovenščini, pač citatno.

4Predpona 'e-' s pomenom 'elektronska/i/o' ni prava besedotvorna predpona. Angleščina dejansko že ima predpono 'e-' latinskega izvora, ki se pojavlja v besedah tipa 'e-mit', 'e-mission' (prim. 'trans-mit', 'trans-mission'), ki seveda nima pomena 'elektronsko'. Po eni strani bi zapis besed tipa 'ebook' brez kakršnihkoli dodatkov dal slutiti, da gre za običajno predpono 'e-', kar pa seveda ni res. Predpona 'e-' s pomenom 'elektronsko' je sicer res zelo produktivna predpona tako v angleščini kot pri nas, vsekakor pa je to še vedno precej nova pogruntavščina. Od že obstoječe predpone 'e-' pa se seveda razlikuje tudi v svojem pomenu in funkciji, a se v te razprave raje ne bi spuščal. Ker pri uporabi besed, še posebej novih, gledamo, da bi bile čim lažje dostopne bralcu, bomo bralcu skušali signalizirali, da imamo v določenem primeru v mislih ravno to novejšo predpono, ki dejansko ni enakovredna besedotvorna predpona predponi 'e-' iz besede 'emit'. Zato predpono lahko zapišemo nekako drugače. Ena od možnosti je vsekakor uporaba vezaja. Druga možnost pa je zapis skupaj z veliko začetnico na drugem delu. Na ta način sta besedi očitno ločeni, bralcu pa je svetovano, da naj predpono 'e-' bere drugače, kot če bi bila v običajni zloženki. Svetovano mu je, da sta tu dejansko dve besedi in ne ena beseda sestavljena z običajnimi besedotvornimi procesi.

5Vse zapisano o prepoznavnosti posameznih delov besede, bi seveda lahko veljalo tudi v Slovenščini, saj nam vezaj ravnotako svetuje, da to ni le ena sama samcata enostavna beseda, sestavljena z običajnimi besedotvornimi mehanizmi, temveč nekaj posebnega. Ali bi torej lahko v slovenščini uporabljali tudi angleški tip zapisovanja 'eRojstva'? Logika vizuelnega prepoznavanja drugačnega tipa sestavljanja besed bi seveda lahko delovala tudi v slovenščini, le da je slovenščina zelo očitno bolj konzervativna od angleščine, tako pri sprejemanju novih besed kot pri zapisovanju različnih besed. Vsekakor pa velja, da je zapis z veliko začetnico na drugi sestavini smiseln predvsem, ko ne uporabljamo vezaja. Manj smiselno se zdi podvajanje opozoril, se pravi zapis 'e-Naslov' oz. 'e-Rojstva'.

6Lahko bi tudi trdili, da je predpona 'e-' zares učinkovita le, če je zapisana z malo. Da je torej ne moremo zapisati z veliko začetnico in, ker hočemo vseeno sporočiti, da je neka beseda dejansko ime nekega projekta, zavoda ali česarkoli že, lahko veliko začetnico prenesemo na drugo črko. Vprašanje se sicer postavi, kako bi takšno ime zapisovali na začetku stavka? Ali bi jo predpono 'e-' še vedno zapisovali z malo ali bi v tem primeru postala velika začetnica? Četudi je to bolj piškav razlog, bi lahko rekli, da se v tem pogledu zdi bolj smiselen enostaven zapis 'E-rojstva' saj vsekakor bolj sledi pravopisni logiki slovenščine in torej v normo prinaša manj novosti in z njimi potencialnih težav oziroma zapletov.

7Opazili smo, da se je zapis brez vezaja ustalil pri 'eDavkih', medtem ko se je vezaj ustalil pri 'e-upravi'. Za zapis brez vezaja lahko dodamo še, da bi bilo tudi imena projektov, torej poimenovanja, kjer bi uporabili veliko začetnico, smiselno pisati 'eRojstva', saj bi ob uporabi dveh velikih začetnic stvar delovala rahlo čudno. Gotovo bi najprej pomislili, da gre za napako, in šele nato skušali zapis razumeti drugače 'ERojstva'. Kot rečeno, velika začetnica deluje podobno kot vezaj in besedo razbije na dva dela, seveda pa to moč izgubi, če imamo eno zraven druge dve veliki začetnici. S tega stališča je smiselno vztrajati ob stalnem zapisu 'e'-ja z malo začetnico, tudi, ko je beseda na začetku stavka. Tej logiki zapisovanja sledijo tudi na portalu 'eDavki': 'eDavki nudijo različne možnosti povezave za zunanje aplikacije.'

8Torej, v izogib nadaljnjim težavam in nejasnostim glede zapisa velike začetnice tu in tam, se zdi smiselno med predpono 'e-' in osnovno besedo zapisati stični vezaj. Če uporabimo stični vezaj, potem je smiselno tako zapisana imena (projektov itd.) pisati z veliko začetnico le čisto na začetku, torej 'E-rojstva'. Nikakor pa ne moremo reči, da bi tudi drugačen zapis ne imel svojega smisla. Ustaljene prakse v Sloveniji očitno ni, torej je precejšen del teže odločitve na vaši strani.

1Najpreprostejši odgovor sledeč pravopisu bi bil: če govorimo o vrsti registra, bomo naziv tega registra zapisovali z malo začetnico. Tako bi recimo govorili o različnih sodnih registrih, o območnem registru prebivalstva, o občinskem registru gostinskih lokalov itd. V kolikor pa je nekaj tudi uradni naziv ustanove, bi to ime seveda zapisovali z veliko začetnico, torej 'Centralni register prebivalstva Republike Slovenije', 'Ladijski register Republike Slovenije', 'Register gostinskih lokalov občine Nova Gorica' itd.

2Bolj konkretno, "[m]atični register je računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom. Matični register je razvid osebnih stanj državljank in državljanov Republike Slovenije in razvid rojstev, zakonskih zvez in smrti tujih državljank in državljanov, ki so nastala na območju Republike Slovenije. Sestavni del matičnega registra je zbirka listin, ki so podlaga za vpis v matični register. Izpiski iz matičnega registra in potrdila, ki se izdajajo na podlagi vpisov v matični register, imajo dokazno moč javnih listin" (pobrano iz http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=853&sid=508).

3Očitno je torej matični register vrsta registra. Tako vsaj o njem govorijo upravni delavci. Je sicer računalniško vodena baza podatkov, kar da slutiti, da je govora o enem samem registru (če je govora o enem samem registru, potem je to pač ena in edina ustanova). Vseeno se mi zdi, da so (vsaj včasih) obstajali matični registri po vseh upravnih enotah, tako da je to res bila le vrsta registra. Ime takšnega registra bi bilo 'Matični register Upravne enote Nova Gorica' ali kaj podobnega (s kakšno začetnico pisati 'upravne' je že drugo vprašanje). Po tej isti logiki bi 'Centralni register prebivalstva Republike Slovenije' pisali z veliko začetnico, ker je to pač ime ustanove.

4Seveda tu zopet velja, da se velika začetnica uporablja, ko imamo v mislih konkretno ustanovo. Če pa je neka beseda ali zveza le vrstno poimenovanje tipa registra, naj bi ta poimenovanja pisali z malo. Tako bi tudi 'centralni register' pisali z malo, če bi o njem govorili kot o vrsti oz. tipu registra raje kot o konkretni ustanovi. Recimo v stavku 'običajno je, da je vsak državljan zaveden v nekakšnem centralnem registru prebivalstva'. Taka pravila sicer rahlo zakomplicirajo celotno situacijo, vendar upam, da je vsaj princip, kateremu sledijo, jasen.

5Če govorimo o vrsti registra, uporabljamo malo začetnico, če govorimo o imenu konkretne ustanove, uporabljamo veliko začetnico.

6(november 2006)

7Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici