1Naj začnem z opisom nekaj temeljnih pravopisnih vodil, ki nam bodo pomagala odgovoriti na zastavljeno vprašanje. 'Slovenski pravopis' (SP 2001) v poglavju o stvarnih imenih, h katerim sodi tudi 'inštitut', svetuje, da pišemo pri večbesednih stvarnih imenih prvo besedo z veliko začetnico, neprvo pa z malo, razen če ni sama lastno ime (SP 2001: 14, § 77: Novi Matajur - Novi svet). Po SP poznamo devet večjih pomenskih skupin stvarnih imen, med katerimi nas podrobneje zanimata tretja in četrta skupina. Pod točko 3 (SP 2001: 15, § 97), ki obravnava imena delovnih skupnosti, sodijo, poleg delovnih organizacij, podjetij in delniških družb, tudi imena zavodov in ustanov, kjer sta navedena tudi dva primera za naš 'inštitut', in sicer: 'Inštitut za novejšo zgodovino' in 'Slovenski raziskovalni inštitut (Trst)'. Točka 4 (SP 2001: 16, § 99) pa obravnava imena oddelkov ustanov in nesamostojnih enot delovnih organizacij. Tu najdemo tudi primer: '(ZRC) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša'. Glede celotnega imena torej ni debate. Ime inštituta se piše z veliko začetnico.

2Pravopis omenja še dve ta trenutek pomembni vodili. Odstavek 37 razlaga krajšanje večbesednih lastnih imen. Tam piše, da se takšna imena lahko krajšajo, po primerih sodeč pa okrajšana imena veliko začetnico obdržijo ('Ljubljansko barje - Barje', 'Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Akademija' itd.). Ideja tega pravila sicer ni prav jasno zapisana, a je vseeno dokaj očitna. Četudi se za poimenovanje nekega točno določenega nanosnika ne uporablja dejansko ime tega nanosnika, ima to drugo poimenovanje, če je le nanosnik točno določen in ima to poimenovanje dejansko vlogo lastnega imena, enake lastnosti kot pravo lastno ime, torej naj se tudi zapisuje kot ostala lastna imena.

3Tudi relevanten je odstavek 104. Tam je navedena ravno nasprotna izjema. Namreč, kadar nimamo v mislih točno določene ustanove, ampak le vrsto, takšna večbesedna poimenovanja, ki so pogosto zelo opisna, zapisujemo z malo začetnico. Ideja za tem vodilom je tudi dokaj razumljiva. Čim nek niz besed nima točno določenega nanosnika, to ni več lastno ime, pa četudi je istozvočen s kakim lastnim imenom. Čim nekaj ni lastno ime, pa si tudi ne zasluži velike začetnice.

4Naj odgovor pojasnim na primeru besedne zveze 'Kemijski/kemijski inštitut'. To večbesedno poimenovanje se lahko uporablja kot lastno ali kot občno ime. Kot lastno ime ga rabimo, ko poimenujemo posamezni inštitut oziroma je to njegovo ime, uradni naziv (podobno 'Peter', 'Hlapci'). V tem primeru ga pišemo z veliko začetnico ('Kemijski inštitut'). Kot občno ime pa ga rabimo za poimenovanje vrste inštituta (SSKJ navaja pod geslom 'inštitut' naslednje primere: inštitut je letos izdal več publikacij; akademijski, univerzitetni inštituti; vodja inštituta; geografski, narodopisni, nuklearni inštitut; inštitut za zgodovino delavskega gibanja) oziroma enega izmed mnogih inštitutov, ki ni točno določen. Takrat ga pišemo z malo začetnico ('kemijski inštitut'). Vedeti pa moramo, da se okrajšave (npr. 'Inštitut Frana Ramovša' kot okrajšava za polni naslov 'Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša'), kakor je bilo omenjeno zgoraj, pišejo z veliko začetnico, dokler imajo točno določenega nanosnika oz. ni govora o vrsti ustanove. Primer vrstnega poimenovanja bi bil: 'Na enem od kemijskih inštitutov na vzhodu države so odkrili, da je voda okužena'. Primer lastnega imena pa 'Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so ugotovili, da voda vsebuje preveč nitratov.' Ločnica med vrstno (torej občnoimensko) in lastnoimensko rabo pri takih zadevah ni ostra in jo različni govorci marsikdaj občutimo rahlo različno, zato včasih prihaja do nesoglasij.

5V tekstu, kjer želimo polni naslov okrajšati, 'inštitut' pišemo z veliko začetnico vedno, ko se ta nanaša na točno določeno ustanovo, o kateri govorimo, pa čeprav v neokrajšani različici ni naveden na prvem mestu v besedni zvezi, ki to ustanovo poimenuje, torej: če v naslovu omenimo 'Kemijski inštitut v Ljubljani', lahko v nadaljevanju napišemo le 'Inštitut', če pa zanj obstaja tudi kratica in imamo poleg tega v tekstu omenjene še druge inštitute, bi morda res bilo bolj pregledno, če namesto 'Inštitut' napišemo kratico 'KI' (tako bi bilo nedvoumno, za kateri inštitut gre). Seveda pa mora moramo takšno kratico v besedilo najprej uvesti, kar pomeni, da jo uporabimo običajno šele potem, ko se je v besedilu celotno ime že pojavilo, denimo v obliki 'Kemijski inštitut (KI)', saj sicer ne bi bilo jasno kaj kratica sploh pomeni (če ne gre seveda za neko zares uveljavljeno kratico, recimo MORS, UMAR, FDV itd. Vsekakor pa moramo paziti, da to pisanje poenotimo, kar pomeni, da v istem tekstu ni smiselno pisati enkrat 'Inštitut', drugič 'KI', če se ti oznaki nanašata na ime istega inštituta. Bolje je, da se kratica ponovi večkrat, kot pa da preskakujemo od enega poimenovanja k drugemu samo zato, da bi se izognili pogostim ponovitvam.

6Pravila zapisovanja začetnice ostanejo torej pri okrajšanih večbesednih lastnih imenih enaka - ko z okrajšanim nazivom poimenujemo točno določenega nanosnika, v vašem primeru inštitut, pišemo te krajšave z veliko začetnico: 'Kemijski inštitut' - 'Inštitut'. Podobni primeri za stvarna imena so še: 'Slovenska akademija znanosti in umetnosti' - 'Akademija', 'Uradni list Republike Slovenije' - 'Uradni list', 'Slovenska matica' - 'Matica', 'Osvobodilna fronta' - 'Fronta', 'Organizacija združenih narodov' - 'Združeni narodi'; podobno velja seveda tudi za zemljepisna lastna imena: 'Goriška brda' - 'Brda', 'Ljubljansko barje' - 'Barje' in podobno.

7Na kratko: okrajšano ime 'Inštitut' se piše z veliko začetnico, ko se v tekstu nanaša na točno določen, že omenjen inštitut. Sama bi namesto okrajšanega imena ('Inštitut') sicer raje uporabljala kratico ('KI'), vendar naj poudarim, da Pravopis ne navaja, katera možnost je boljša.

8Na podobne odgovore je ŠUSS že odgovarjal. Odgovore si lahko preberete tu:

1(junij 2007)

2Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici