1Beseda uradno v našem primeru verjetno pomeni knjižni jezik, ki ga določata slovarski del Pravopisa in deloma SSKJ. Na ta in razne terminološke priročnike se v primerih, kot je vaš, večinoma sklicuje tudi lektor (seveda ob vseh ostalih omenjenih načelih; primerjaj tudi odgovore na vprašanja Ali je kakšna vsebinska razlika med medmrežjem in medomrežjem, Ali obstaja uradni slovenski izraz za internet in Kako prevajati angleško besedo online).

2Načeloma mora novotvorba, da bi bila uvrščena v knjižni jezik, seveda poleg tega, da je kar se da široko sprejeta ter uporabljana tudi v formalnih položajih, zadostiti kriterijem slovničnosti — skladati se mora s sistemom jezika. To naj bi pomenilo, da npr. beseda ne sme biti za večino govorcev neizgovorljiva, da s svojo obliko (besedno zgradbo) ne sugerira povsem drugačnega pomena od dejanskega ipd. Knjižne besede so tudi pisno usklajene s pravopisom.

3Vsa pravila, ki določajo, kaj je knjižno in kaj ni, pa izvirajo izven jezika (niso lastnost jezika samega), so v bistvu konvencije, tako da so zelo odvisna od družbenih in celo politično-ideoloških nazorov. Ob soobstoju več različic za en sam pomen (npr. za internet) bo, kot rečeno (v vprašanju o besedi za internet), skozi rabo jezik čez čas običajno dal prednost eni sami različici.

4Kolikor nam je znano, je bil kriterij pri izboru besed za SSKJ ta, da se beseda pojavi na treh kartončkih, ki jih na Inštitutu Frana Ramovša (ZRC SAZU) izpisujejo iz slovenskih knjig. Zbrano gradivo, ki se ni uvrstilo v SSKJ, je objavljeno v Besedišču slovenskega jezika, vendar brez razlag. Seveda v knjige danes pridejo večinoma tiste besede, ki so v SSKJ že zabeležene. Vse skupaj se ob preganjalnih lektorjih lahko obrne v nekakšen začarani krog. No, pri novih besedah je to gotovo manj striktno, drugače niti ne more biti, ker je venomer nove pojme pač treba nekako poimenovati. In konec koncev so menda v pripravi tudi novi slovenski slovarji.