1S tem vprašanjem ste nam postavili zahtevno nalogo. Odgovarjanje nanj vsekakor presega okvire normalnega delovanja službe, ki več ne obstaja. :)

2Odločil sem se za vmesno pot. Pri vsakem geslu sem navedel vir, kjer se da dobiti več informacij o pojmu, ki vas zanima, in pojem zraven zelo na kratko opisal. Omenjeni viri so lahko uporabni tudi za druge pojme, vsekakor pa obstajajo tudi drugi, morda celo boljši viri, a do teh trenutno nimam dostopa.

3Jezikovno načrtovanje:
viri: Radovanović, M. 1986. Sociolingvistika. Dnevnik, Novi Sad.
Načrtovanje jezika je zavestno, uradno usmerjanje ali določanje poti razvoja jezika (tudi njegovega statusa in prestiža) ali kakšne njegove zvrsti, običajno povezano z izdajanjem predpisovalnih slovarjev, pravopisov itd.

4Jezikovna politika:
viri: Radovanović, M. 1986. Sociolingvistika. Dnevnik, Novi Sad.
Celota vseh jezikovnonačrtovalnih akcij, usmerjenih v isto smer, ki je določena vnaprej, običajno s strani za to pristojnih organov.

5Kodifikacija:
viri: Enciklopedija slovenskega jezika (Jože Toporišič, Ljubljana 1992) - geslo 'predpis'.
Predpisovanje različnih jezikovnih pravil, ki naj bi se jih držali vsi govorci tega jezika in se z njimi skuša jezik poenotiti in standardizirati.

6Korpus besedil:
viri: http://www.fida.net
Obsežna zbirka najrazličnejših besedil (v enem jeziku za enojezični korpus ali več jezikih za večjezične korpuse), po katerih nam različne oznake, s katerimi so avtorji korpusa označili posamezne besede, besedne zveze, stavke ..., omogočajo avtomatizirana iskanja, štetja posameznih primerkov.

7Jezikovna zmožnost:
viri: Golden, M. 1997. Jezik in jezikoslovje. FF, Ljubljana.
Lastnost vseh ljudi, da razumejo in tvorijo povsem nove, nikoli prej slišane jezikovne oblike - stavke, besede. Jezikovna zmožnost je specifično človeška lastnost, ki nas razlikuje od drugih živali. Človeku je vrojena, kar se vidi tudi po tem, da je vsak otrok sposoben usvojiti katerikoli naravni človeški jezik.

8Na spletu smo naleteli na tole definicijo:
Linguistic competence - Concept identified by Noam CHOMSKY, to refer to the level of knowledge of a given language necessary for a speaker to be able to produce an infinite number of novel sentences: for instance, whilst moving house last week, I asked my girlfriend "Could you get the curry powder off the roof?": a sentence that I am unlikely to have learned in any conceivable set of circumstances in the past. This ability Chomsky regarded as a fundamental feature of language-learning, in contrast to the BEHAVIOURIST view that language was learned through a process of reinforcement of correctly-constructed sentences: a view proposed by B F SKINNER in his book Verbal Behavior (1957). (URL: http://www.psybox.com/web_dictionary/lingcompet.htm)

9Diglosija:
viri: ESJ - geslo dvojezičje.
Stanje sobivanja dveh jezikov na nekem območju, kjer se jezika rabita v različnih govornih položajih (...), glede na prestiž, ki ga imata. Diglosiji nekateri pravijo tudi funkcijska dvojezičnost, ker se na nekem območju jezika (bolj ali manj izključevalno) rabita v različnih funkcijah, npr. eden v javni in drugi v zasebni rabi.

10Naj dodamo, da se izraz 'diglosija' včasih rabi tudi v rahlo ožjem pomenu. Diglosija naj bi bilo stanje, ko se dve različici istega jezika uporabljata v različnih funkcijah, pri čemer velja, da različica za formalno rabo ni prvi jezik nobenemu govorcu in da ga izven formalne rabe nihče ne uporablja. Tipičen primer diglosije naj bi bila arabščina, pri kateri je višja različica klasična arabščina, nižje različice pa so različne arabščine, ki jih govorijo po različnih arabskih državah (iraška, egipčanska, levantinska, maroška ...).

11Bilingvizem:
viri: ESJ - geslo dvojezičnost.
Znanje/obvladovanje dveh jezikov na ravni rojenega govorca. Za dvojezične tudi pravimo, da imajo dva materna jezika.

12Seveda so stvari tudi tukaj malo bolj zakomplicirane, saj poznamo različne vrste dvojezičnosti, recimo dominantno in nedominantno/enakopravno. Včasih se oznaka rabi celo za človeka, ki kak tuji jezik tekoče obvlada, vendar je na ravni finejših sodb daleč od rojenega govorca. Ko recimo v dvojezični Kanadi državna uprava išče 'dvojezične' kadre, se lahko prijavi vsak, ki tekoče obvlada oba uradna jezika, četudi se je enega naučil v šoli. Po drugi strani pa nekateri raziskovalci trdijo, rahlo ekstremno, da povsem enakopravna dvojezičnost sploh ne obstaja, niti pri otrocih, s katerimi recimo eden od staršev govori v enem jeziku, drugi pa v drugem. Eden od jezikov da je vedno dominanten in drugega da torej ne znamo na ravni rojenega govorca. No, v najširšem smislu še vedno velja, da dvojezičen človek bolj ali manj na ravni rojenega govorca obvlada dva jezika. Tako kot za zgornje izraze velja tudi za tega, da se za podrobnejše informacije velja sprehoditi po spletu (recimo z iskalcem Google in angleško različico besede). Morda le opozorilo, da imajo mnogi izrazi več pomenov in rab ter da prva ponujena stran ne bo nujno vsebovala razlage, ki zanima ravno vas.