1To vprašanje nam je bilo nekoč že zastavljeno, odgovor si lahko preberete sledec tej povezavi(objavljen kot Marušič in Žaucer 2001). Po tem odgovoru pa navajam še nekaj dodatnih misli.

2K temu odgovoru bi zdajle dodal naslednje. Zgoraj navedeno je poskus zgodovinske razlage trenutnega obstoja dvojnosti oziroma zgodovinske razlage nastanka ene od danes izpričanih oblik. Morda pa velja malo bolj poudariti dejstvo, da čeprav je do nastanka omenjenih oblik z [a] tam, kjer bi z vidika zgodovinske paradigme, zaradi še vedno ohranjene izvorne/e-jevske podobe v nekaterih drugih oblikah (npr. oblike 'zadeti' raje kot 'zadati' kot nedoločnika oblik 'zadanem' itd.) pa tudi tudi z vidika sinhrone/današnje paradigme, smeli pričakovati [e], danes vseeno nikakor ne moremo kar preprosto reči, da oblike 'zadanem' itd. niso "pravilne". Morda jih zavrača normativni/predpisani jezik, vendar med rojenimi govorci slovenščine vsekakor obstaja nezanemarljiva skupina govorcev, ki so jim oblike z [a] običajne, oblike z [e] pa stvar nespontane predpisane slovenščine, lektorirane slovenščine, zastarele slovenščine ali slovenščine kakšnega drugega narečja. Da gre sinhrono gledano za nekakšen sistem, torej za nekakšen red raje kot anarhijo, kaže tudi dejstvo, da (kot rečeno že v originalnem odgovoru) /a/ nadomesti /e/ samo v točno določenih oblikah, namreč v osebnih sedanjiških 'zadanem'/'zadaneš'/..., ne pa v nedoločniku ('zadeti' ne 'zadati'), v deležniku na -l ('zadel' ne 'zadal'), deležniku na -t ('zadet' ne 'zadat'), posamostaljenki ('zadetek' ne 'zadatek'). (Oblikovnega prekrivanja med glagoloma 'zadeti' in 'zadati' za te govorce ni v prav nobeni obliki.) In če gre za nekakšno redovito rabo, gre torej za nekašen sistem; in potemtakem gre gotovo za slovnične oziroma (za te govorce) "pravilne" oblike. Med take govorce spadajo naprimer mlajši govorci ljubljanskega govora. Teh oblik lahko ne sprejemajo predpisovalni priročniki, vendar se marsikateremu govorcu, kot pač kaže spontana raba, kot jo opažate tudi sami, očitno ne zdi prav nič neprimerna za formalno sporazumevanje, in dejansko se te oblike najde tako v formalnem izražanju npr. na televiziji, v literaturi in v lektoriranih časnikarskih besedilih (v korpusu Nova beseda http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html pridemo do pojavitev te oblike v literaturi in časnikarskih besedilih).

3V vprašanju prejšnjega spraševalca lahko vidite trditev, da je spraševalec obliko 'zadane' začel opažati okoli leta 1978. Taki vtisi niso nujno najbolj zanesljiva stvar. S pomočjo korpusa Nova beseda najdemo pojavitev oblike 'zadane' že pri slovenskem pisatelju Janku Kersniku, ki je živel v 19. stoletju ("Ali hočete sedaj še streljati, gospod Rogulin?" vpraša zbadljivo Vinka. Ta vzame molče nabito strelbo, pomeri naglo in ustreli ter zadane sredo. "Izvrstno!" zakliče grof Walden. -- iz dela Na Žerinjah) -- v kolikor pač ni šlo za napačno pretipkavanje med digitalizacijo Kersnikovega besedila. Vsekakor pa si lahko v Novi besedi sami pogledate, da se danes tudi v lektoriranih (!) tiskanih besedilih formalne narave, kot je časnik Delo, pojavlja tudi oblika 'zadane', čeprav precej manj pogosto kot oblika 'zadene' (v razmerju približno 1:6). Tudi na slovenskih spletnih straneh, kot jih prebrska Google, se oblika 'zadenem' pojavi večkrat kot 'zadanem', a z manj prednosti (v razmerju približno 1:2), oblika 'zadenemo' pa se celo pojavi manjkrat kot oblika 'zadanemo' (v razmerju približno 1:2) -- tako iskanje seveda zajame vse, tako lektorirana kot nelektorirana spletna pisana besedila in tako formalna kot neformalna besedila.

4Morda lahko rečemo celo naslednje: če se v formalnih položajih, kot so televizijsko napovedovanje in časnikarski jezik, poleg oblik 'zadenem'/... danes pojavljajo tudi oblike 'zadanem'/... (četudi manjšinsko), potem priročniki pač zaostajajo za dejansko rabo, kajti priročniki za formalno izražanje naj bi povzemali formalno rabo, tu pa očitno ene od rab ne beležijo. In kar se tiče prihodnosti, če se danes poleg oblik 'zadenem'/... pojavljajo tudi oblike 'zadanem'/... (četudi manjšinsko), in to tako v formalnih kot v neformalnih položajih, potem je prav mogoče, da bo čez čas tudi predpisana slovenščina te oblike sprejela kot običajne. Možno pa je tudi, da bo prevladal občutek govorcev, kot ste vi, ki to rabo zavračajo, in bojo oblike 'zadanem'/... izginile.

5Kakorkoli že, ta trenutek s stališča celotne skupine slovenskih govorcev brez dvoma obstajata oba vzorca, in če imata oba status med nezanemarljivim številom govorcev sprejetega vzorca -- četudi vsaj do neke mere v medsebojno izključujočih skupinah govorcev -- sta oba "pravilna". In če vas raba oblik 'zadanem'/..., kot pravite, moti, je to deloma razumljivo, te oblike se namreč ne skladajo z vašim vzorcem oziroma nasprotujejo vašemu ponotranjenemu sistemu. Vendar morate vedeti, da obstajajo tudi govorci, ki jih motijo oblike 'zadenem'/..., ker so skozi spontano rabo pač kot svoj sistem ponotranjili vzorec z oblikami 'zadanem'/... Oboji se morajo torej zavedati, da obstaja tudi drugi vzorec, in čeprav nas na nek način obstoj drugega vzorca lahko razumljivo moti, ker se ne sklada z našim ponotranjenim vzorcem, se ga je prav potruditi tolerirati, saj ni ne eden ne drugi nič boljši in nič slabši. Njunemu nastanku so botrovale različne okoliščine, danes pa sta oba polnovredna vzorca. Ko se navadimo na obstoj tudi drugega vzorca, nas bo ta nehal motiti, jezikovno ponotranjena bomo imeli pač dva tekmujoča vzorca, ali pa si bomo zgolj utrdili zavest o obstoju še enega vzorca, podobno kot se lahko zavedamo, da govorci od nas drugačnih narečij pač govorijo na določene načine drugače, pa vendar ne moremo reči, da govorijo nepravilno. Govorijo pač drugačno različico slovenščine, in tudi na ločevanje na govorce vzorca 'zadanem' in govorce vzorca 'zadenem' je treba gledati kot na dve različici slovenščine. Morda se vam ena teh različica ne zdi primerna za javno rabo, vendar očitno obstaja veliko govorcev, ki tega sociolingvističnega občutka z vami preprosto ne delijo.

6Za konec lahko še dodam, da sem sam (v Ljubljani) zrasel z oblikami 'zadanem'/..., in čeprav sem že v domačem okolju od enega govorca redno slišal 'zadenem'/... in tako tudi to obliko sprejemam kot možno obliko, pa to velja samo za določene rabe. Ko obliko 'zadene' slišim v kontekstu košarke ('Zdovc pa danes res ničesar ne zadene'), me ne zbode kot zelo neobičajna, ker sem je vsaj deloma navajen (čeprav bi sam rekel 'zadane'). Nikakor pa si ne morem predstavljati oblike 'zadene' v kontekstu ljubljanske mladostniške zabave in raznoraznih dovoljenih in nedovoljenih substanc ('Mater, tale Tonetov šnops pa res zadane') (čeprav je prav verjetno, da v kakšnem drugem narečju, če ima v njem glagol 'zadeti' pač tudi to rabo, tudi v tej rabi povsem običajno uporabljajo obliko 'zadene'). Iz tega sklepam, da sem iz okolja svojih vrstnikov res navajen izključno oblike 'zadane', medtem ko obliko 'zadene' poznam šele iz drugih okolij in jezikovnih zvrsti.

7(september 2006)