1Zadeva ni preprosta. Delno je odgovor povezan z vprašanjem rodilnika v zanikanih stavkih, zato je na dnu povezava na star ŠUSS-ov odgovor. Vendar je problem tukaj malo drugačen, zato moram nekaj stvari še dodati. Začel pa bi nekje drugje. Če sprašujete, kaj je prav, morete najprej definirat tisto, po čemer se zgledujete oz. po čemer ocenjujete pravilnost.

2Če sprašujete, ali je prav v slovenščini, potem je odgovor: ja, je prav. Govorci slovenščine očitno v taki zvezi uporabljajo tožilnik in očitno se vsaj avtorjem tega oglasa tožilnik ni zdel napačen. Moram reči, da se tudi meni slogan ne zdi slovnično napačen (sledeč mojemu jezikovnemu občutku). Če sprašujete, ali je prav v tradicionalni knjižni slovenščini, potem je odgovor verjetno drugačen. Tu se stvar začne komplicirati. Klasična knjižna slovenščina predpisuje v zanikanih stavkih predmet v rodilniku. Vendar pa se knjižna slovenščina spreminja in ravno tožilnik v zanikanih stavkih je ena od stvari, kjer se spreminjanje vidi. Po drugi strani pa ni niti nujno, da je omenjeni slogan primer zanikanega stavka.

3Za dani stavek res ni povsem jasno, ali je sploh zanikan. Že res, da ima nikalnico, a sama prisotnost nikalnice v stavku še ne pomeni takoj stavčne zanikanosti in posledično rodilnika. Zgled tega sta spodnji povedi. V primeru (1) je v rodilniku samo predmet odvisnika 'nog', ne pa tudi predmet glavnega stavka '40-kilogramsko ribo'. V primeru (2) pa je nikalnica v glavnem stavku, tožilniški predmet pa v podrednem. V rodilniku je torej samo predmet stavka, v katerem je tudi nikalnica.

4(1) Ribič, ki si še nikoli ni zmočil nog nad kolenom, je včeraj ulovil 40-kilogramsko ribo.
(2) Nihče ni verjel, da bodo kmetje posekali Debelo Jelo.

5Stvar se tukaj še malo zakomplicira, a to bom pustil ob strani. Nedoločniški polstavki so namreč prepustni za vpliv nikalnice.

6(3) Vid ni nameraval poljubiti Špele. (Prim. Vid si ni mislil, da bo Peter poljubil Špelo.)

7Sedaj moramo torej ugotoviti, v kakšnem razmerju do celotne povedi oz. stavka, ki nas zanima, je nikalnica v vašem primeru. Zdi se mi, da je stavek "Dober časopis življenje ne le zapisuje" dvoumen. Razlika med obema možnima pomenoma ni ravno velika, a je vseeno zaznavna. Stavek se namreč lahko razume na enega od spodaj navedenih načinov:

8(4) Ni res, da dober časopis življenje le zapisuje.
(5) Ne le, da dober časopis življenje zapisuje.

9Morda ti parafrazi nista najbolj jasni, zato velja zadevo premisliti na drugačnem primeru. Stavek "Pivo ne le ubija" se zdi smiselno nadaljevati na dva načina:

10(6) Pivo ne le ubija, ampak tudi hladi.
(7) Pivo ne le ubija, ampak telo tudi muči.

11Različni nadaljevanji kažeta na dva različna pomena izvirnega stavka. Nadaljevanje v (6) podaja kot drugo opcijo pivovega delovanja ravno nasprotni učinek - hlanjenje kot nekaj dobrega nasproti ubijanju. Nadaljevanje v (7) pa ponuja kot drugo opcijo nekaj, kar je usmerjeno v isto smer, le da je stopnja slabega še malo potencirana. Dvoumnost osnovnega stavka in primernost nadaljevanj lahko preizkusimo tudi s prej predlaganima parafrazama.

12(8) ?ni res, da pivo le ubija, ampak telo tudi muči.
(9) ne le, da pivo ubija, ampak telo tudi muči.

13Vprašaj pred stavkom številka (8) kaže na to, da nadaljevanje, ki osnovno dejavnost potencira, ni najprimernejše k parafrazi, ki celoten stavek zanika. To nadaljevanje se vsaj meni precej naravneje sliši ob parafrazi v primeru (9), torej ob zanikanem prislovu 'le', ne pa celotnem stavku. Ravno obratno sprejemljivost parafraz pričakujemo z drugim nadaljevanjem, torej tistim, ki kot drugo možnost postavi osnovni ravno nasprotno dejavnost. (?* pri primeru (11) označuje veliko stopnjo neustreznosti - nesprejemljivosti stavka.)

14(10) ni res, da pivo le ubija, ampak tudi hladi.
(11) ?*ne le, da pivo ubija, ampak tudi hladi.

15Z vspostavljeno razliko med obema pomenoma se lahko lotimo še razmerja med pomenom in sklonom predmeta. Preden pa se lotimo podatkov, lahko poskusimo rezultate tudi predvideti. Za parafrazo (4) (tudi (8) in (10)) smo rekli, da vsebuje stavčno zanikanje, njeno najsmiselnejše nadaljevanje pa vključuje dejavnost, ki je ravno nasprotna tisti iz glavnega stavka. Predvidevamo lahko torej, da bo primer, kjer nadaljevanje vsebuje nasprotje dejavnosti glavnega stavka, imel predmet glavnega stavka v rodilniku, medtem ko bo primer, kjer nadaljevanje vsebuje potencirano dejavnost glavnega stavka in ustreza parafrazi (5) (pa tudi (9) in (11)), deloval z rodilnikom nenavadno ali pa vsaj manj naravno. Naša predvidevanja so v (12)-(15) potrjena. (13) in (15) kot parafrazi povedi (12) in (14) naše ugotovitve le še utrjujeta.

16(12) pivo telesa ne le ubija, ampak tudi hladi
(13) ni res, da pivo telo le ubija, ampak ga tudi hladi

17(14) ?*pivo telesa ne le ubija, ampak tudi muči
(15) ?*ni res, da pivo telo le ubija, ampak ga tudi muči

18Nadaljevanje s potencirano dejavnostjo glavnega stavka zahteva pomen brez stavčnega zanikanja, predmet v rodilniku pa je brez stavčnega zanikanja nemogoč. Zaradi teh nasprotujočih si "sil" deluje stavek nenaravno (tak je vsaj moj občutek).

19Obratno bi za predmet v tožilniku pričakovali ravno nasprotne rezultate: tožilnik bi moral zveneti lepše z nadaljevanjem, ki potencira dejavnost glavnega stavka, kot pa z nadaljevanjem, ki implicira stavčno zanikanje (nasprotna dejavnost). Vendar se zdi, da k tožilniku pašeta obe nadaljevanji. Eden možnih razlogov je že zgoraj omenjeno izgubljanje rodilnika v zanikanih stavkih. (17) in (19) sta parafrazi povedi (16) in (18).

20(16) pivo telo ne le ubija, ampak tudi hladi
(17) ne le, da pivo telo ubija, ampak ga tudi hladi

21(18) pivo telo ne le ubija, ampak tudi muči
(19) ne le, da pivo telo ubija, ampak ga tudi muči

22Sedaj ko smo končno prišli zadevi do (nekakšnega) dna, bi se lahko poskušali vrniti na začetno točko, k vašemu vprašanju. Kot rečeno, je glavni stavek dvoumen, razdvoumimo pa ga lahko z nadaljevanjem. Torej moramo ugotoviti, v kakšnem razmerju je nadaljevanje ('oblikovanje') do dejavnosti glavnega stavka ('zapisovanje'). Sam ne morem presoditi, za kaj natančno gre, povrh vsega pa ne morem niti vedeti, kaj so želeli ustvarjalci oglasa z njim povedati. Nekako se mi zdi, da bi vsaj po zgornji analizi sodeč v ta stavek bolj sodil tožilnik, torej sklon, ki so ga uporabili tudi v oglasu. Tožilnik je boljši tudi zaradi dvoumnosti, ki jo ohranja, saj kot smo videli zgoraj, ne prejudicira le enega tipa nadaljevanja. Ob gledanju tega oglasa si torej lahko mislimo, da je oblikovanje življenja enako v redu kot njegovo zapisovanje ali pa da je zapisovanje življenja nekaj dolgočasnega, medtem ko je njegovo oblikovanje nekaj zanimivega (torej nasprotna dejavnost).

23Sodeč po zgoraj zapisanem, vam torej ne moremo dati prav, razlogi obstajajo tako za tožilnik kot za rodilnik, le da je onih za predmet v tožilniku več. Kolega pa je opozoril na še eno zanimivost takšnih stavkov. V stavkih (20) in (21) je prislov 'le' zamenjan s skoraj sopomenskim 'samo'. Stavek (21) s predmetom v rodilniku se zdi skoraj popolnoma nesprejemljiv. Zakaj? Sodeč po zgornji razlagi bi stavku (20) moral odreči dvoumnost ((21) ni dvoumen že zaradi rodilnika) med stavčnim zanikanjem in zanikanjem prislova. Zdi se, da uporaba tega prislova ne dovoljuje dveh različnih navezav niklanice.

24(20) Dober časopis življenje ne samo zapisuje, marveč ga tudi oblikuje
(21) *Dober časopis življenja ne samo zapisuje, marveč ga tudi oblikuje

25Pravilnost je, kot rečeno, relativna stvar. Nekaterim se mogoče stavek zdi nesprejemljiv, drugim popolnoma v redu. Pri oglasnih sporočilih pa je treba vedno vzeti v račun tudi učinek, ki ga z rabo takšne ali drugačne oblike pisec oglasa hoče ustvariti. Včasih z uporabo katere od več možnih oblik oglaševalci želijo nagovoriti določeno družbeno skupino, včasih je njihov cilj zgolj provokacija, kar se pogosto doseže ravno s kršenjem norm, moralnih, etičnih, jezikovnih ...

26O rabi tožilnika v zanikanih stavkih reklamnih sporočil smo nekoč že pisali. Odgovor dobite tukaj.