1Tako Slovar slovenskega knjižnega jezika kot SAZU-jev Slovenski pravopis (2001) navajata nestično pisavo, torej s presledkom med številko in odstotnim znakom: 7 %.

2Razlog za tako pisavo je verjetno lažja ločljivost številke in oddstotnega znaka, saj številka predstavlja vrednost, oddstotni znak pa enoto. Nestični zapis torej verjetno cilja k tovrstni olajšavi branja.

3Sam imam pri tem zadržek, saj se pri taki pisavi (ob uporabi računalniskih urejevalnikov besedil z običajnimi nastavitvami) rado zgodi, da recimo številka ostane v eni vrstici, oddstotni znak pa skoči v naslednjo vrstico. To seveda zmoti branje. Nadalje znajo biti presledki med oddstotnimi znaki in številkami moteči v besedilih, kjer se tovrstna kombinacija pojavlja veliko, torej v raznoraznih besedilih s precej statističnimi podatki.

4Vsekakor pa zadeva ni nevemkako pomembna. Gre za dokaj obrobno pisno konvencijo. Poleg zgoraj navedenih (dokaj subjektivnih) prednosti in pomanjkljivosti posameznega zapisa v uporabi enega ali drugega ne vidim nobenih globalnejših besedilnih posledic. Tudi kak korpusni pregled dejanske rabe v (nelektoriranih) besedilih bi zelo verjetno razkril uporabo obeh različic. Dodatno se obrobnost pokaže, če vemo, da je SAZU-jev Slovenski pravopis iz leta 1962, ki je bil "v veljavi" do ne tako pradavne naslednje izdaje leta 1990, navajal stični zapis številke in odstotnega znaka (7%).