1SPP ne omenja kakšnih posebnih pravil za zapisovanje imen na pisemske ovojnice, zato velja upoštevati in spoštovati osnovna pravila za zapisovanje imen (§ 41):

2Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime - priimek (Ivan Tavčar); v abecednih seznamih pišemo včasih priimek pred imenom, najbolje z vejico: Pipan, Marko. V uradni rabi so še drugi načini zapisovanja, npr. Ana Tekavec, roj. Požar in Kovač Gregorja Janez.

3O tem, ali je prav pisati gospod oz. g., če napišemo pred ime že naslov dr., prof. itd., pa nismo v pravopisu našli ničesar. Pravopis temu verjetno ne nasprotuje, sam pa ne vidim odločilnega razloga, da bi to odsvetoval. Lahko bi sicer rekli, da je to neke vrste podvajanje, ki se mu je načeloma smiselno izogibati (naslov prof. na nek način že vsebuje tudi naziv gospod/gospa). Takšna se zdi tudi raba na televiziji, kjer govorijo o doktor Drnovšku in gospodu (ali predsedniku) Kučanu (ne pa o gospodu doktorju Drnovšku in gospodu predsedniku Kučanu).

4Naslavljanje je obravnavano v knjigi Pisno sporočanje za vsakdanjo rabo (Stanko Šimenc, Ljubljana 1996). Knjiga loči med zasebnim in uradnim dopisovanjem. Za zasebno pismo velja, da v naslovu ne pišimo okrajšav, kot so G., Ga., Gosp., ipd. Zmeraj pišemo: Gospod, Spoštovani gospod ... Imenu in priimku lahko pripišemo tudi poklic ali funkcijo, pa ni nujno. V poslovnem dopisovanju pa naj bi pred naslov (firmo) napisali katero izmed latinskih kratic: p. n. - pleno nomine (s polnim imenom), p. t. - pleno titulo (s polnim naslovom) ali tit. - titulo debito (z naslovom, ki pripada). Vendar, kot priznava tudi avtor sam, tega nihče več ne piše. Naslov naj bi se sedaj začenjal kar z navedbo firme. Kako se z uradno pošto naslovi posameznika, pa avtor ne navaja. Če sprejmemo Šimenčeva vodila, se zdi smiselno tudi v poslovnem dopisovanju izpisati celotno besedo Gospod, Gospa (Spoštovani gospod ...) raje kot zapisati kratico (lahko bi sicer trdili ravno nasprotno: enostavneje, lažje in hitreje je napisati le g./ga., vzame pa tudi manj prostora, kar bi v primeru pisemskih ovojnic moral biti močan argument). Toliko bolj smiselno pa je v uradnem pisanju dopisati vse izobrazbene in poklicne nazive, saj z njimi izkazujemo dodatno spoštovanje, povrh vsega se v poslovnem dopisovanju na konkretnega človeka obračamo ravno zaradi njegovega poklica in/ali položaja. Nasprotno se v zasebnem pismu obračamo na človeka, ki ga poznamo, in nas njegovo poklicno udejstvovanje niti ne zanima toliko, zato lahko pri naslovu njegove poklicne naslove izpustimo.

5Po drugi strani pa je uporaba nazivov stvar vaše odločitve, naslavljanje lahko razumemo kot sporočilo, ki ga pismu dodamo ali pa tudi ne. Kakšen bo učinek vaše odločitve, je seveda stvar prejemnika pošte. Vem za nekaj doktorjev, ki jih nazivanje s tem naslovom moti, vem pa tudi za takega, ki se zaradi treh opravljenih doktoratov podpisuje dr. dr. dr. Ime Priimek.

6Omeniti velja, da imajo nekakšna priporočila/navodila za pisanje naslovov na pisemske ovojnice tudi poštarji sami, saj si hoče pošta z uveljavitvijo standarda olajšati posel pri razpošiljanju (predvsem razvrščanju) pisem. Napotke najdete na vseh poštnih uradih.