1Pred odgovorom naj se vam opravičimo za dvoletno zamudo (čakalne vrste so tudi pri nas zelo dolge).

2Najprej na kratko glede izgovora priimka 'Morgenstern'. Vaše predvidevanje glede izgovora priimka je pravilno, saj se v nemščini sklop glasov /st/ res izgovarja kot [š]. Enak izgovor v svojem 1097. členu predvideva tudi Slovenki pravopis. Ta izgovor črke 's' v dvočrkovju 'st' ali 'sp' v položaju na začetku besede ali prvega dela zloženke pojmuje enako kot izgovor glasu [š]. To pravilo je torej povsem uporabno tudi za priimek 'Morgenstern', v katerem se to dvočrkovje pojavi na začetku drugega dela besede oz. na začetku drugega dela zloženke (podobno kot v besedi 'Frankenstein'). Pravilen izgovor je tako [morgenštern].

3Glede zapisa funkcije koristnosti, ki sta jo izumila von Neumann in Morgenstern, pa naslednje: v slovenščini najdemo več podobnih dvodelnih poimenovanj. V Slovenski slovnici tako naletimo na Hefner-Prunčevo besedoslovje, torej besedoslovje koroškega narečja, ki sta ga (enakovredno) raziskovala (kot je navedeno v Slovenski slovnici) S. Hafner in E. Prunč - torej v enakovrednem razmerju. Veznik in lahko tako povsem legitimno opustimo in ga nadomestimo z stičnim vezajem (kot v primeru 'Breznik-Ramovšev pravopis'), s tem pa skrajšamo zlasti izgovor. Tega z uporabo znaka '&' ne bi naredili, saj se ta izgovarja kot 'in' (oz. latinsko 'et'), čeprav je njegova uporaba sicer upravičena (povsem enakovredno bi bilo uporabiti tako veznik 'in' kot znak 'in' (&) oz. stični vezaj). Izgovor tako najbolj skrajšamo z uporabo stičnega vezaja, ki je v slovenskem besedotvorju značilen za priredne zloženke (torej tiste zložene besede, ki so sestavljene iz več enakovrednih enot, npr. 'slovenski in italijanski slovar' je povsem enako kot 'slovensko-italijanski slovar'), hkrati pa z zlaganjem dve besedi pravzaprav povežemo v eno enoto.

4Pa še glede končnice. Če smo se odločili za zapis z stičnim vezajem, je najbolj upravičena možnost vaša peta možnost. Gre za to, da tovrstnim zloženkam, ki izražajo svojino dodamo priponsko obrazilo, ki iz samostalnika naredi svojilni pridevnik. Glede na glasovno okolje se v našem primeru odločimo za končnico '-ov', ki pa jo dodamo le drugi sestavini imena, kot predpisuje Slovenski pravopis iz leta 1994 (člena 966 in 968). Pravopis določa, da se v imenih iz več enot končnico doda le neprvi sestavini, kot primer za tak pridevnik pa navaja 'Breznik-Ramovšev pravopis'.

5Velja opozoriti, da obstaja v znanosti ogromno tovrstnih poimenovanj od 'Breznik-Ramovševega pravopisa', 'Weil-Felixove reakcije' pa do 'Watson-Crickove dvojne vijačnice' ali 'Nerst-Planckove enačbe', kar verjetno kaže na precejšnjo ustaljenost takšnega tipa poimenovanja. Morda bo v prihodnosti res prišlo do dodatnega krajšanja imena 'von Neumann-Morgensternove funkcije koristnosti', vendar bosta to pokazali stroka in uporaba ne pa teorija.

6Vendar pa opozarjam, da peta možnost ni nujno pravilnejša od 1. in 3. možnosti, njena oblika je le zelo pogosta. Izjemi pa sta 2. in 4. možnost. Pri teh dveh v prvi sestavini manjka končnica '-ova' (torej 'von Neumannova'), saj moramo pri vezniku 'in' s končnico svojine dopolniti obe sestavini (v skrajnem primeru bi lahko končnico v prvi sestavini nadomestili z levostičnim vezajem, a pride ta možnost v poštev le v primeru, ko gre za izpust nečesa več kot le končnice, npr. 'literarno- in politično-zgodovinski', v primeru, da iz prve zloženke izpustimo drugi del, ki se ponovi v drugi zloženki), zato sta ti dve možnosti najmanj ustrezni.

7Moje osebno mnenje je, da jezik teži h krajšanju oziroma k temu, da se podobne sestavine ne ponavljajo ('literarno- in politično-zgodovinski razlogi' zveni namreč bolje kot 'literarno-zgodovinski in politično-zgodovinski razlogi', čeprav je oboje pravilno). Zato bi si znali predstavljati, da bi se dodajanje končnice prvi sestavini v vaših 1. in 3. možnosti zdelo nepotrebno podaljševanje, čeprav je pravilno in kot tako verjetno obvezno, še več: verjetno bi v primeru sklanjanja obojega prišlo do obrata in bi tako dobili 'funkcijo koristnosti von Neumanna in (&) Morgensterna'. Vendar pa se slednja oblika v praksi ne pojavlja, kot se ne pojavljata tudi vaši 1. in 3. možnost (primerov za takšne poimenovanja namreč kljub vsej pregledani literaturi nisem našla), zato se zdi najustreznejša možnost 'von Neumann-Morgensternova funkcija koristnosti', saj so tovrstna poimenovanja izjemno pogosta ('Rydberg-Ritzova enačba', 'Harcourt-Hasselbachova enačba' ...).

8(januar 2007)