Meni

Zapisovanje deležev

števila zapisovanje deležev

vprašanje

1Drugo vprašanje pa je zapisovanje deležev. Do 100 mi je stvar jasna (ena polovica, ena petina, ena petinštiridesetina, ena stotina, ena enina?, ena tisočina). Kaj pa npr. 1/101 ali 1/102? Je to ena stoenina oz. ena stopolovica?

odgovor

1V SS je v poglavju o besedotvorju omenjeno, da so samostalniki, ki pomenijo enoto tolikega dela, izpeljani iz vrstilnega števnika (prvi, drugi, tretji...). Tvorijo se s priponskim obrazilom -ina, lahko tudi -ek (ti so moškega spola, npr. desetek). Zgledi: desetina, tretjina, četrtina, petina, stotina. Očitno sta prva dva števnika izjemna, saj 1/1 ni ena prvina in 1/2 ne ena drugina. Izraza enina sicer ni v SSKJ, a če se prav spominjam iz gimnazije, ga je profesorica uporabljala.

2V SPP je nekaj skopih navodil glede zapisovanja števnikov (kdaj jih pišemo skupaj oz. narazen) — vse tvorjenke iz števnikov (mednje spadajo tudi imena deležev) se pišejo skupaj: na desettisoče (ljudi je bilo), stotisoči (umirajo od lakote), osemtisočak, stotisočica, dvestotisočin(k)a, stomilijonina; šestmilijonski, petmilijarden; pettisočkrat, stomilijonkrat, tristotisočkrat, ničkolikokrat, nekajkrat, večkrat, stotikrat; stopetnajstič, dvatisočdrugič, petmilijontič.

3Poglejmo še v SSKJ: kot posebna gesla so navedeni samostalniki, ki izražajo enoto tolikega dela, od polovice do dvanajstine; nekateri imajo še drugotne pomene (sedmina, osmina, devetina). Kot ste sami ugotovili, lahko tvorimo nadaljnje samostalnike s priponskim obrazilom -ina, in sicer do stotine. Nato po stoticah nadaljujemo: dvestotina, tristotina ..., tisočina. Kot je bilo pričakovati, nikjer niso omenjeni primeri, ki jih navajate: 1/101, 1/102 ..., a če jih je že treba brati, bo (poleg ena s sto ena ali ena od sto ena) verjetno najprimernejša rešitev, da ponavljamo postopek kot pri 1—100, zapisujemo pa jih skupaj kot vse druge tvorjenke iz števnikov. Torej ena stoenina, stopolovica, stotretjina, stočetrtina ..., in podobno:

41/1001 = ena tisočenina

51/1108 = ena tisočstoosmina itd.

6Med zgledi iz SP ste verjetno opazili dvestotisočino in stomilijonino (stotisočina in stomilijonina sta tudi v SSKJ).

7Eden izmed naših članov se je pritožil, da sta mu obliki stoenina in stopolovica povsem tuji, da ne rečem grozni, in bi mu bili bolj razumljivi stoprvina in stodrugina. Drugi pa je menil, da je bolj kot stopolovica ušesu prijazna stodvojina. Za širše zastavljeno anketo nekako ni bilo časa in volje, jaz pa vztrajam pri svojem predlogu, ki je vsaj logičen in sistematičen. (Vendar je pri stopolovici treba povedati, da je izraz zavajajoč — pri takem deležu namreč ne gre za nikakršno polovico, gre zgolj za števko 2 (kot del števila 102).)

8Pri milijardi je v slovarju navedena le oblika milijardinka, ne pa tudi milijardina. Sicer imamo desetina in desetinka, stotina in stotinka, tisočina in tisočinka, milijonina in milijoninka; izraz s pripono -ina pomeni del na x enakih delov razdeljene celote (x-ti del celote), tisti s pripono -inka pa del na x delov razdeljene merske enote (x-ti del merske enote), npr:

9milijonina -e ž, del na milijon enakih delov razdeljene celote: milijonina te dolžine / na ostale prebivalce pride komaj milijonina tega bogastva; osvetlitev traja milijonino sekunde milijoninko* mat. pet celih, deset milijonin

10milijoninka -e ž, del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde: v izredno kratkem času

11Kot vidimo, je beseda milijonina nadpomenka besede milijoninka (saj je vsaka merska enota neke vrste celota) in bi sklepali, da milijardinka ne more pomeniti milijardine. Prav gotovo pa beseda milijardina ni napačno tvorjena, le redka je in tuje zveni, zato je tudi ni v SSKJ. Bilijonine tudi ni v slovarju, pod geslom bilijonski pa je naveden zgled bilijonski del celote, kar ustreza bilijonini.

12Morda ste opazili, da se pri tvorjenki milijonina kaže nedoslednost v smislu tvorbe iz vrstilnega števnika, saj bi se praviloma morala glasiti milijontina, ker je vrstilni števnik milijonti. Nemara je razlog v tem, da ni izpeljana iz zveze milijonti del, temveč milijonski del (prim. bilijonski). Menim pa, da bi se rojeni govorci slovenščine strinjali, da so oblike milijonina, milijardina, bilijonina dosti bolj sprejemljive kot milijontina (??), milijardtina (??), bilijontina (??), ne glede na nedoslednost njihove tvorbe.

komentar

1Najlepša hvala za vaš odgovor. Moram se kar malce opravičiti, nekako si nisem predstavljal, da vam bom nakopal toliko dela s vprašanjem, ki se mi je na prvi pogled zdelo kar osnovnošolsko, očitno pa še nihče ni hotel postaviti trdnega pravila.

2Razlaga, da pri decimalnih številih izpuščamo besedi enota in desetinka (stotinka) mi je zelo všeč. Kakšna oblika na prvi pogled zazveni malce nenavadno (dve celi ena tolarja), ampak ko bolje pomisliš, je popolnoma logična. Pri deležih se je res teže odločiti. Tudi meni sta najbolj všeč obliki stoenina in stopolovica. Morda res zvenita tuje, ampak stodrugina in stodvojina zvenita še bolj čudno.

3Kar presenetila pa me je pomenska razlika med milijonina in milijoninka. Do zdaj sem bil prepričan, da je milijoninka le pomanjševalnica milijonine (in to tako prepričan, da sploh nisem nikoli pogledal v SSKJ). Spotoma pa sem opazil še, da sem oblike na -ka nekako pozabil tudi v BesAni (Word jih je zelo navdušeno podčrtoval). Za Office 2000 je žal prepozno, v naslednjih različicah pa jih bom dodal (upam, da jih črkovalnik ne bo preveč iztrebil iz uporabe).